Ustavno sodišče odprlo pot lestvicam šol

Ustavno sodišče je poleg odločitve, da določbe zakonov o osnovni šoli in maturi, po katerih se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol, niso v neskladju z ustavo, še razveljavilo sodbo upravnega sodišča, ki je potrdilo odločitev zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, da zavrne dostop do informacij o deležu uspešnih kandidatov na maturi in povprečnem številu doseženih točk v prvem roku mature leta 2015 na določeni gimnaziji. Zadevo so vrnili upravnemu sodišču v novo odločanje.

Omenjene določbe zakonov sta izpodbijala pravnik Jurij Toplak in njegova hči Ana Toplak. Izpodbijala sta del zakona o osnovni šoli, po katerem se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ne smejo uporabiti za razvrščanje šol, ampak se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon. Glede na del zakona o maturi, ki sta ga izpodbijala, pa se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Menita namreč, da jima izpodbijane določbe onemogočajo dostop do informacij o razvrstitvi posameznih osnovnih in srednjih šol glede na njihov dosežek na zunanjem preverjanju znanja. To je po njunem mnenju v neskladju s pravico do svobode izražanja in pravico dostopa do informacij javnega značaja.

Toda glede na odločbo ustavnega sodišča želi zakonodajalec s prepovedjo razvrščanja posameznih osnovnih in srednjih šol le na podlagi njihovega dosežka na zunanjem preverjanju znanja preprečiti negativne posledice, ki bi jih imela dostop do navedenih (parcialnih) informacij in njihova javna objava na možnosti posameznikov, da pridobijo ustrezno izobrazbo pod enakimi pogoji ne glede na njihov socialni, ekonomski ali kulturni položaj. Prav tako želi zakonodajalec zaščititi učence s slabšimi učnimi dosežki, so zapisali.

Zakon prepoveduje le oblikovanje dokumenta, ki omogoča medsebojno primerjavo šol in uspeha na maturi

Z določbami, ki prepovedujejo pristojnim organom oblikovati dokument, ki bi vseboval informacijo o razvrstitvi osnovnih in srednjih šol zgolj na podlagi rezultata na zunanjem preverjanju znanja, po ugotovitvi ustavnega sodišča ni prekomerno poseženo v pravico do svobode izražanja, ki vključuje tudi pravico dostopa do informacij javnega značaja. Izpodbijane določbe namreč upravičencem ne onemogočajo dostopa do drugih informacij, povezanih z zunanjim preverjanjem znanja, kot so na primer dosežki posamezne osnovne ali srednje šole na zunanjem preverjanju znanja posebej, ki jih lahko upravičenci uporabijo na način, ki omogoča javno razpravo, so navedli.

Prav tako so zapisali, da 18.a člena tega zakona ni mogoče razumeti tako, da zavezancu za dostop do informacij javnega značaja prepoveduje iz obstoječih podatkov v podatkovni zbirki oblikovati informacije o povezavi med posamezno srednjo šolo in njenim dosežkom na maturi, temveč tako, da prepoveduje le oblikovanje dokumenta, ki vsebuje informacije, ki omogočajo medsebojno primerjavo med posameznimi srednjimi šolami po dosežku na maturi. To pomeni, da je upravno sodišče delu zakona o maturi pripisalo pomen, ki ga z metodami razlage ni mogoče ugotoviti. Takšno stališče upravnega sodišča zato krši pravico pritožnice Ane Toplak do enakega varstva pravic, so navedli.

Toplakovo vlogo, s katero je uveljavljal kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred ustavnim sodiščem, so ustavni sodniki zavrgli, njegovi ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča iz februarja 2018 in zoper sodbo upravnega sodišča iz aprila 2018 pa so zavrnili.

Jaklič: Če bi izpodbijane določbe vezale tudi prosilca, bi bile v očitnem nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja

Ločeno mnenje sodnika Klemna Jakliča je bilo medtem delno pritrdilno in delno odklonilno. Kot je zapisano v mnenju, je Jaklič glasoval za 1. in 3. točko izreka, saj je presodil, da "izpodbijanje zakonske določbe, ki prepoveduje oblikovanje dokumenta z lestvico osnovnih in srednjih šol na podlagi rezultata na zunanjem preverjanju znanja, vežejo zgolj pristojne oblastne organe". Dodaja, da nasprotno te določbe prosilcu pridobitve teh informacij, na podlagi katerih lahko lestvico šol sestavi sam, ne prepovedujejo in jih ima prosilec od pristojnega oblastnega organa tudi vedno pravico dobiti.

"Če bi namreč izpodbijane določbe vezale tudi prosilca, bodisi tako, da bi mu preprečevale sestavljanje lestvic, bodisi da do takšnih informacij sploh ne bi mogel priti, bi bile v očitnem nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja," je še zapisal. Kot pravi, v tem delu soglaša z večino.

Vendar pa Jaklič "ni mogel" podpreti 2. točke izreka, in sicer da se ustavni pritožbi zavrneta. Po njegovi oceni namreč prosilec v svoji vlogi organu ni zahteval, naj mu sam izdela lestvico šol oz. naj šole po tem ključu že kar sam razvrsti. "Prosil je za podatke o rezultatih posameznih šol. Zakaj je pristojni organ razlagal, da naj bi prosilec od njega zahteval, naj izdela razvrstitveno lestvico, ni jasno in po moji oceni ni podprto z dejstvi," pravi sodnik. Kot pojasnjuje, bi zaradi tega razloga ustavnima pritožbama v nasprotju z večino, ki jima ni ugodila, ugodil. 

Toplak: Neenakosti je treba odpraviti, lestvica šol bo

"Otroci na različnih šolah dobivajo zelo različno izobrazbo. Neenakosti in nepravičnosti bomo lahko kot družba odpravljali le, če bomo imeli pred seboj podatke in pomagali šolam s slabšimi rezultati," medtem pravi Toplak. Poudarja, da imajo ljudje pravico vedeti, kakšne rezultate dosegajo šole. "Ustavno sodišče me je napotilo, naj prosim za podatke za vsako šolo posebej. To bom storil in lestvica bo," zagotavlja.

Posebej je še izpostavil, da je bila po ustavni odločitvi njegovi hčerki Ani s sodbo upravnega sodišča kršena pravica do enakega varstva pravic.

Spomnimo

Toplak je leta 2012 RIC prosil za statistične podatke o rezultatih Nacionalnega preverjanja znanja in mature po posameznih šolah. Podatke je dobil dve leti po prošnji, ko mu je pritrdilo upravno sodišče. Februarja 2014 je Alma Mater Europaea tako na podlagi pridobljenih rezultatov objavila lestvici osnovnih in srednjih šol, kar pa je dvignilo veliko prahu.

Leta 2014 in 2015 je Toplak zaprosil za nove podatke, vendar pa je RIC posredovanje zavrnil, saj da so podatki tajni. Informacijski pooblaščenec je zato RIC naložil, da mora podatke izročiti, kar je po tožbi RIC potrdilo tudi upravno sodišče, vendar pa je vrhovno sodišče Toplakov predlog kasneje zavrnilo.

Za podatke o tem, koliko dijakov mariborske Prve gimnazije je leta 2015 uspešno opravilo maturo v prvem roku in o povprečnem številu doseženih točk v prvem roku mature tistega leta je RIC prosila tudi Toplakova hči. Izpitni center je takrat zadevo zavrnil, ker naj zahtevana dokumenta pri organu ne bi obstajala. Informacijski pooblaščenec je nato odločbo izpitnega centra odpravil in mu naložil, da pritožnici zahtevane dokumente pošlje v elektronski obliki.