Ustavno sodišče: Omejitev gibanja na občine je bila skladna z ustavo

Vlada Janeza Janše je odlok o prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča sprejela 29. marca kot del ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Ukrep je bil nato odpravljen s 30. aprilom. 

Odlok je sicer dopuščal določene izjeme, med drugim za prihod na delo, opravljanje kmetijskih dejavnosti in nego družinskih članov.

Ustavno sodišče: vlada je zasledovala ustavno dopusten cilj

Že ob sprejetju ukrepa so se pojavili očitki, da je odlok oziroma omejitev gibanja v nasprotju z ustavo. Pobuda za oceno ustavnosti je bila na Ustavno sodišče podala že v aprilu. Ustavni sodniki pa so sedaj odločili, da je bil vladni odlok v skladu z ustavo. "Ustavno sodišče je presodilo, da je vlada z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovala ustavno dopusten cilj, tj. zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi, ki ju ta bolezen ogroža." 

Ustavno sodišče je ob tem poudarilo, da je varstvo zdravja in življenja ljudi tudi "ustavna dolžnost državne oblasti", prepočasen ali nezadosten odziv na pojav nalezljive bolezni pa bi bil v neskladju "s pozitivnimi obveznostmi države, da varuje pravico do življenja, pravico do telesne in duševne celovitosti ter pravico do zdravstvenega varstva," so zapisali. 

Opozarja tudi, da je pri nalezljivih boleznih pozitivna obveznost države še posebej poudarjena, ob tem pa opozorilo na dolžnost vsakega posameznika, da varuje zdravje drugih ljudi, še posebej ranljivih skupin, kar lahko vpliva tudi na omejevanje svobode gibanja.

V presoji sorazmernosti posega v svobodo gibanja so ustavni sodniki kot pomembno okoliščino presoje izpostavili, da se je državna oblast ob uvajanju ukrepov soočala z dokajšnjo mero negotovosti, saj je bila bolezen covid-19 v začetku epidemije tako znanstveno kot medicinsko še dokaj neraziskana. "To ne pomeni, da oblast ob snovanju ukrepov ni bila dolžna upoštevati že doseženih strokovnih spoznanj ter v sodelovanju s stroko aktivno pridobivati strokovnih ocen in predvidevanj, s katerimi bi to negotovost v največji možni meri zmanjšala." 

Ustavno sodišče je presodilo, da je bila prepoved gibanja izven občine prebivališča "primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja, saj je bila izkazana upoštevna verjetnost, da bi – glede na podatke, ki so obstajali v času sprejetja izpodbijanih odlokov – lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja bolezni covid-19 – predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb, torej z višjim tveganjem za prenos okužbe, in osebami na območjih z nižjim številom okužb ali celo brez njih." 

Ukrep je bil po mnenju sodišča sorazmeren tudi v ožjem smislu, saj je izkazana stopnja pozitivnega vpliva na varovanje zdravja in življenja ljudi "odtehtala težo posega v svobodo gibanja". Pri tem so izpostavili tudi, da je odlok dopuščal več izjem. 

Opozarja, da je šlo za okoliščine, ki so se pojavile prvič, v katerih tudi primerjalno ne obstajajo preverjene dobre prakse in ki očitno terjajo aktivno delovanje državnih oblasti.

Pristojni državni organi so se morali odzvati hitro, ne glede na to, da takrat stroka še ni razpolagala s celovitim znanjem glede preprečevanja širjenja bolezni covid-19. So pa podatki in izkušnje drugih držav, ki so se soočile z epidemijo covida-19, kazali, da gre za zelo nalezljivo bolezen, ki lahko ogrozi zdravje in življenje velikega števila ljudi, pa tudi, kako pomembno je, da se razširjanje bolezni med prebivalstvom upočasni zato, da se zdravniki in drugo medicinsko osebje sploh lahko ustrezno pripravijo na soočanje z zdravljenjem dotlej nepoznane bolezni.

Po navedbah ustavnega sodišča glede na tedanjo epidemiološko sliko vlada ni mogla predvidevati, da bo zgolj s pomočjo že uvedenih ukrepov mogoče preprečiti širjenje okužbe do te mere, da bi lahko bila vsem bolnikom glede na dejanske zmogljivosti sistema zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba.

Če hkrati ne bi odločno in intenzivno širše preprečevali možnosti dejanskih stikov med ljudmi tudi z izpodbijano prepovedjo gibanja, bi se novi koronavirus lahko še naprej hitro širil. Zato so bili v teh pogojih nadaljnji ukrepi vlade, ki bi lahko preprečili širjenje okužbe in s tem zlom zdravstvenega sistema, nujni, ocenjuje ustavno sodišče.

Če bi do zloma prišlo, namreč ne bi bilo ogroženo le zdravje in življenje bolnikov, temveč tudi njihovo dostojanstvo, saj bi jim moralo zdravstveno osebje v nasprotju z medicinsko etiko zaradi nezadostnih zmogljivosti v kadrih, opremi in oskrbi odreči kakovostno zdravstveno oskrbo.

Odločbo je sodišče sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs.