Kot so zapisali v odločbi Ustavnega sodišča, je pritožnik izpodbijal sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zaradi nezadostne obrazloženosti razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča IV. armade (v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Jugoslovanske armade), s katero je bil leta 1946 pravnomočno obsojen general Leon Rupnik, ustanovitelj slovenskega domobranstva. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.
Pritožnik, sicer potomec žrtve vojnega nasilja, je med drugim zatrjeval, da je presoja Vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča napačna.
"Ustavno sodišče je uvodoma ugotovilo, da ni mogoče govoriti o neposredni vzročnosti med kaznivimi dejanji obtoženega Rupnika in smrtjo pritožnikovega prednika, ki je bil ubit zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju (v nadaljevanju NOB), vendar povezava med tem in očitki obtoženemu Rupniku o organizaciji, vodenju in odpiranju formacij, za katere je splošno znano, da so v času druge svetovne vojne na Slovenskem zagrešile številna grozodejstva, vključno z mučenjem in pobijanjem udeležencev, podpornikov in simpatizerjev NOB, nedvomno obstaja. Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo še, da je simbolni pomen obtoženega Rupnika kljub času, ki je pretekel od konca druge svetovne vojne, izrazit in jasen," so zapisali v odločbi Ustavnega sodišla. Dodali so, da zato "ni mogoče zanikati, da lahko odločitev o razveljavitvi obsodilne sodbe zoper obtoženega Rupnika posega v dostojanstvo žrtev formacij, ki jih je organiziral, vodil ali podpiral obtoženi Rupnik, posredno pa tudi v dostojanstvo in duševno integriteto njihovih potomcev".
V odločbi so še zapisali, da je iz pritožnikovih navedb razvidno, da z vloženo ustavno pritožbo varuje svojo pravico do pietete iz 35. člena Ustave, ki se nanaša na spoštovanje osebnosti, časti in ugleda njegovega prednika ter spomina nanj, ki je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. "Dodatno, pritožnik v zadevi ni imel procesnega položaja stranke ali vsaj oškodovanca, zato mu sodelovanje v postopku nove razsoje ne bi bilo omogočeno, kar pa pomeni, da učinkovitega varstva svojih pravic ne bi mogel doseči," so še zapisali.
Tako je Ustavno sodišče pritrdilo pritožniku, ki je očital, da je presoja Vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča očitno napačna. To je namreč ugotovilo, da je armadno sodišče leta 1946 obsodilno sodbo zoper Rupnika obrazložilo v skladu s tedaj veljavnim predpisom, "ki je bil skladen s tedaj veljavnimi splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi", ter da "ni bilo podlage za uporabo predvojnega predpisa, na katerega se je pri presoji obrazloženosti sodbe armadnega sodišča sklicevalo Vrhovno sodišče".
"Ustavno sodišče je odločilo, da je sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena in da zato sodba Vrhovnega sodišča, ki temelji na nasprotni ugotovitvi, krši prepoved sodniške samovolje iz 22. člena Ustave, obenem pa tudi posredno posega v dostojanstvo žrtev formacij, ki jih je organiziral, vodil in podpiral obtoženi Rupnik, in njihovih potomcev. Ustavno sodišče je zato razveljavilo izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila razveljavljena sodba armadnega sodišča," so zapisali na Ustavnem sodišču.
Potrjena pravnomočna obsojenost Rupnika
Poleg tega je Ustavno sodišče odločilo, da zadeve ne vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje, temveč da samo dokončno odločio zadevi. Za to so se odločili zaradi časovnega vidika, posebnega zgodovinskega pomena zadeve in zaradi ureditve postopka, ki žrtvam kaznivih dejanj Leona Rupnika in njihovim potomcem onemogoča sodelovanje v postopkih pred rednimi sodišči.
"Ustavno sodišče je presodilo, da ima za lastno odločitev vse potrebne podatke. Vrhovno sodišče je v tej zadevi sicer odločalo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil potomec Leona Rupnika, s katero je bila sodbi armadnega sodišča med drugim očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, in sicer zaradi pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih za sprejem obsodilne odločitve. Jedrno vprašanje se je nanašalo na presojo (ustavno)pravne pravilnosti odločanja armadnega sodišča iz leta 1946 v luči upoštevnih nacionalnih in mednarodnopravnih standardov poštenega sojenja ter ob upoštevanju tedanjih razmer. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča in postopek, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, nista obremenjena ne s kršitvami kazenskega zakona ne s kršitvami določb kazenskega postopka, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo," so še obrazložili v odločbi.
Kot so poudarili, je z razveljavitvijo izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča in zavrnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti odpadla tudi pravna podlaga za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje in izvedbo novega sojenja. "Zato je Ustavno sodišče razveljavilo tudi sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper Leona Rupnika, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo v tej zadevi. Z odločitvijo Ustavnega sodišča o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča in o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti se je namreč znova uveljavila pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča iz leta 1946. S tem je znova nastopilo stanje pravnomočne obsojenosti Leona Rupnika, s čimer je odpadla podlaga za kakršenkoli postopek pred sodiščem prve stopnje in za izdajo odločitev v takem postopku," so zaključili.
Rupnik je med drugo svetovno vojno kot domobranski vodja odkrito kolaboriral z nacističnim okupatorjem ter javno prisegel, da je zavezan boju pod poveljstvom Adolfa Hitlerja. Po vojni je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. Septembra 1946 so ga usmrtili pod Golovcem.
