Ustavno sodišče je konec lanskega leta presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Državnemu zboru je takrat naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta.
Koalicijski poslanci so nato konec marca vložili predlog novele, v državnem zboru pa je bila potrjena junija letos.
Koalicija Za otroke gre! na čelu z Alešem Primcem je nato v DZ vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona, ki je po njihovi oceni krivična in diskriminatorna.
Koalicijske stranke so takrat ocenile, da razpis referenduma ni dopusten, saj zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V DZ so zato v obravnavo vložile predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. DZ je ta sklep sprejel 4. julija z 51 glasovi za in 33 proti.
Pobudnika referenduma Aleš Primc in Apolonija Naglič sta v postopku za oceno ustavnosti navedla, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika DZ in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona. Zatrdila sta tudi, da pri noveli ne gre zgolj za odpravo v odločbi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost zakona, saj se denimo spreminjajo izvedba postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in določbe glede shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov.
Predlagatelja opozarjata, da je bila oploditev z biomedicinsko pomočjo doslej razumljena kot sredstvo za zdravljenje neplodnosti, novela pa njen namen "prenaša od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev". To naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve, pri čemer naj bi se po mnenju pobudnikov spregledale otrokove koristi, predvsem njegova naravna pravica do očeta in matere. Po njunem mnenju novela ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti na ustavnoskladen način.
Državni zbor je v odgovoru ustavnemu sodišču med drugim navedel, da so bile novelirane tiste določbe, za katere je ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, in tiste, za katere je predlagatelj zakona ugotovil, da so premalo natančne in neučinkovite z vidika preglednejšega in učinkovitejšega izvajanja postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Namen novele je po njihovih navedbah celovita ureditev področja zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pri čemer se sledi stališčem odločbe ustavnega sodišča o neskladnosti z ustavo.
Ustavno sodišče je v odločbi pojasnilo, da v primerih presoje odločitve DZ, da je referendum nedopusten, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami (torej med pravico do referenduma in drugimi ustavnimi vrednotami), temveč oceni le, ali gre za zakon iz drugega odstavka 90. člena ustave, o katerih referendum ni dopusten. To po njihovih navedbah pomeni tudi, da ustavno sodišče v teh primerih ne presoja ustavne skladnosti nove ureditve, s katero naj bi se odpravljala ugotovljena protiustavnost.
Glede na navedeno očitki predlagateljev o protiustavnosti postopka sprejemanja novele in očitki o protiustavnosti vsebine novele ne morejo biti predmet presoje v tem postopku. Ti očitki bodo lahko pod pogoji, ki jih določa zakon o ustavnem sodišču, predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti novele, ko bo ta začela veljati, so zapisali v odločbi.
Ustavno sodišče pritrjuje, da je zakonodajalec z novelo prvenstveno uredil ugotovljeno protiustavnost. "Morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti te ureditve niso upoštevni za ugotovitev, da je sklep protiustaven in da je treba referendum v tem primeru dopustiti, saj bi to pomenilo izogibanje volji ustavodajalca, da referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, niso dopustni," so pojasnili.
"V zvezi z navedbami predlagateljev, da je treba ob preurejanju temeljev družinskopravnih razmerij upoštevati tudi večinska stališča državljank in državljanov, ki se lahko najbolje izrazijo na referendumu, ustavno sodišče na koncu poudarja, da je v Republiki Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine," so še zapisali.
Odločbo so sprejeli s petimi glasovi za in tremi proti. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Primc je v odzivu na odločitev zapisal, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, ni predvsem pravno vprašanje. Kot je navedel, večina na ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki so jih priložili ustavni pritožbi. Te študije po njegovih besedah dokazujejo, da otrok potrebuje mamo in očeta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.