Generalni državni tožilec Šketa: Tožilstvu se odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990.

Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011. 

Generalni državni tožilec Drago Šketa je opozoril, da se s tem tožilstvu odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav. Te bodo po Šketinih besedah morali zožiti na obdobje po letu 2012, ko je zakon vstopil v veljavo. Prav tako je to po njegovih besedah velik udarec ne samo za tožilstvo, ampak tudi za državo. 

Izvor premoženja morali dokazovati tudi Janša, Kangler in Tošić

Državni zbor je zakon sprejel novembra leta 2011. Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, ter predsednik SDS Janez Janša.

Spomladi je višje sodišče potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je decembra lani prekinilo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši za odvzem premoženja in zakon poslalo v ustavno presojo. Okrožno sodišče je ocenilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. 

Lani jeseni je ljubljansko okrožno sodišče delno ugodilo zahtevi specializiranega državnega tožilstva, da Draganu Tošiću odvzame za sedem milijonov evrov imetja. Letos spomladi pa je isto sodišče odločilo, da je tožba specializiranega državnega tožilstva zoper Kanglerja in njegovo hčer Mašo Kangler za odvzem premoženja nezakonitega izvora neutemeljena. Tožilstvo je napovedalo pritožbo, sodba še ni pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je zoper Kanglerja vložilo tožbo za odvzem domnevno nezakonitega premoženja v višini dobrih 256.000 evrov.

Junija letos se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začel postopek v tožbi države proti parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću za odvzem 842.088 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja. Nezakonito naj bi prišel do zemljišča v Umagu, vrednostnih papirjev, avtomobila, denarja in skoraj pol milijona evrov drugega premoženja.

Ustava prepoveduje 'povratne učinke', kot jih je predvideval zakon

Ustavni sodniki so izpostavili, da prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje "povratne učinke", kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le "če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice", ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.

Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja. Ni pa bilo mogoče odvzeti premoženja domnevnih storilcev kataloških kaznivih dejanj zgolj zaradi tega, ker je njihovo premoženje nesorazmerno z njihovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, oziroma zaradi nedokazanosti zakonitega izvora premoženja, so še izpostavili na ustavnem sodišču.

Sodišče je odločitev sprejelo ob presojanju pobude ptujske frizerke Mrčinko

Primer se nanaša na ptujsko frizerko Vlasto Mrčinko, proti kateri so leta 2014 sprožili finančno preiskavo zaradi suma utaje davkov. Vprašanje je bilo, od kod ji za dobrih 540 tisočakov premoženja, glede na to, da bi s prometom od svojega frizerskega salona komajda preživela. Kljub temu, da je živela v hiši z bazenom in vozila drage avromobile, je Mrčinkova, sicer partnerica nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki so ga zaradi preprodaje drog preiskovali tako slovenski kot italijanski policisti, prikazovala tako slab promet, da je bila oproščena plačila davkov, nekaj časa je prejemala tudi otroški dodatek.

A v obdobju, ki ga je zajela finančna preiskava, je Mrčinkova po poročanju Dela kupila zemljišče oz. zgradila hišo, bila je lastnica ali uporabnica oziroma najemnica audija A8, audija A6, BMW X6 in mercedes benza ML 350 4matic. V gradnjo oziroma opremljanje hiše je med letoma 2011 in 2013 vložila več kot milijon evrov, tožilstvo pa ji je s tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) želelo odvzeti nepremičnino, po oceni Gursa vredno več kot dvesto tisočakov, ter 327.170 evrov gotovine.

Pojasnila Mrčinkove o izvoru premoženja so bila za ljubljansko okrožno sodišče očitno dovolj prepričljiva, saj je ta tožilski zahtevek za odvzem premoženja v celoti zavrnila. Tožilstvo se je pritožilo, češ da je sodišče s tem legaliziralo premoženje nezakonitega izvora.

Odločitev bo 'učinkovala tako, da bo oprala premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora'

Delno odklonilno ločeno mnenje je k odločitvi podala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat. V nasprotju s kolegi ustavnimi sodniki, ki so poudarjali nesprejemljivost in protiustavnost veljavnosti zakona za nazaj je Korpič - Horvatova ocenila, da bo odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi spornega člena zakona "učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora".

Po prepričanju sodnice Korpič - Horvatove gre v danem primeru za nepravo retroaktivnost. Kot pojasnjuje v ločenem mnenju, namreč v primeru, ko finančna preiskava zajema obdobje, ki deloma sega v čas pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, deloma pa v čas po uveljavitvi zakona, ne gre za pravo, marveč za "nepravo retroaktivnost", saj učinkuje tudi na čas po uveljavitvi zakona.

Odločitev bo imela daljnosežne in konkretne posledice

Pravosodno ministrstvo še ni preučilo odločitve ustavnega sodišča, a ocenjujejo, da gre za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem premoženjske koristi. "Kljub temu da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom," so navedli.