Ustavno sodišče razveljavilo sodbo zoper zdravnika Dolenca

Ustavno sodišče je razveljavilo odločbe slovenskih sodišč, ki so priznale izraelsko sodbo zoper nevrokirurga Vinka Dolenca zaradi zdravljenja izraelskega bolnika. Ustavni sodniki so zadevo vrnili v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Po izraelski sodbi iz leta 2006 bi moral Dolenc plačati izraelskemu bolniku 2,3 milijona evrov odškodnine.

Izraelski državljan Elijahu Mesika je proti Dolencu pred skoraj 20 leti vložil tožbo zaradi domnevne zdravniške malomarnosti. Mesiku so pri 33 letih odkrili možganski tumor, maja 1992 pa so ga operirali v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, toda dan po operaciji so se začeli zapleti. Ko je o primeru leta 2006 odločalo sodišče v Tel Avivu in Dolenca spoznalo za krivega, je bil Mesika trajni invalid.

Ljubljansko okrožno sodišče je v nepravdnem postopku priznalo pravno veljavnost dveh pravnomočnih izraelskih odločb, da je Dolenc odgovoren za povzročeno škodo in nato še s sodbo naložilo plačilo odškodnine. Dolenc je na priznanje sodb vložil ugovor, a ga je senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil. Prav tako je Dolenčevo pritožbo zavrnilo tudi vrhovno sodišče. Zato se je Dolenc obrnil še na ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so redna sodišča Dolencu kršila procesna jamstva ustavnega člena o enakem varstvu pravic. To so redna sodišča po mnenju ustavnih sodnikov storila, ko so ugotovila, da izraelska sodišča niso bila prekomerno pristojna.

Tako so slovenski sodniki odločili, čeprav je Dolenc zatrjeval, da izraelska pristojnost temelji zgolj na osebni vročitvi tožbe. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku namreč določa pogoje za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe in tovrstna vročitev je eden od pogojev.

Redna sodišča so namreč ocenila, da temu ni tako, ker so izraelska sodišča pri presoji o lastni pristojnosti upoštevala še druge okoliščine, in sicer tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča, kot tudi okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča.

Po mnenju ustavnih sodnikov je nesprejemljivo, da Dolenčev ugovor v rednih postopkih ni bil utemeljen, ker so izraelska sodišča presodila, da je njihova pristojnost primerna. Tako stališče namreč temelji na vrednotenju, ki ga je opravilo tuje sodišče, namesto da bi slovensko sodišče samostojno ovrednotilo na tujem pravu utemeljeno pristojnost, so poudarili na ustavnem sodišču.

Enako varstvo pravic se je Dolencu kršilo tudi ob sklepih sodišč, da ob pomanjkanju sodnega tolmača za hebrejski jezik v Sloveniji zadošča predložitev neoverjenega prevoda strokovno usposobljenega prevajalca. Sodišča namreč po ugotovitvah ustavnih sodnikov niso pojasnila, katera metoda razlage naj bi utemeljevala odstop od izrecne zakonske zahteve po predložitvi overjenega prevoda, oziroma zakaj naj bi zakon pogojeval priznanje tuje sodne odločbe prav s predložitvijo overjenega prevoda sodnega tolmača.