Ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski

Državni zbor je zakon, ki ureja dodatno financiranje vojske, sprejel konec novembra leta 2020. Ta sicer predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe do leta 2026, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Opozicija se z zakonom ni strinjala, zato so na Ustavno sodišče v stranki Levica podali zahtevo za presojo ustavnosti tega zakona. Na Ustavnem sodišču so danes poslali sklep, v katerem je zapisano, da je do končne odločitve o presoji zakon zamrznjen. Kot je zatrdil Luka Mesec, bi bil morebiten referendum, ki bi se zgodil v prihodnosti, "prepozen", da bi se lahko zaustavilo financiranje. "Te pogodbe bi predstavljale hudo finančno breme za Republiko Slovenijo v letih, za katera še niso sprejeti državni proračuni," je zapisano v zahtevi. Pogodbe, ki bi bile sklenjene pred morebitnim referendumom – če bi bil ta uspešen – bi tako država morala izpeljati, četudi zakon ne bi zakon bil potrjen na njem. Ko piše v zahtevi, je začasno zadrževanje "pravno utemeljeno in razumno stališče, da v tem obdobju pogodbe ne morejo biti sklenjene, kar pomeni, da v tem kratkem času škodljive posledice izvrševanja tega zakona ne bodo nastale." 

 Ustavno sodišče tako v sprejeti zahtevi piše, da vlada ni zadostno izkazala težko popravljivih škodljivih posledic. "Iz predloga za zadrževanje izvrševanja zakona naj bi izhajala precej abstraktna opredelitev škodljivih posledic, ki pa po mnenju vlade niso težko odpravljive."  Vlada je tudi zapisala, da bi takšna odločitev vplivala na posodobitev vojašnic, drugo infrastrukturo in obvladovanje varnostnih situacij. Glede vojašnic je Ustavno sodišče izjavilo, da so te navedbe vlade pavšalne, saj niso utemeljili, zakaj bi se ob že sprejetih proračunih, ki dajejo Mors pravico do uporabe investicijskih sredstev, ustavile načrtovane investicije v celovito obnovo vojašnic. 

Glede varnostne situacije so se predvsem sklicevali na morebitno povečanje števila migrantov in delovanja organiziranega kriminala, ki je s tem povezan, vse to pa bi pomenilo "zelo hudo grožnjo nacionalni varnosti."  A tudi tukaj je Ustavno sodišče zapisalo, da vlada ni izkazala konkretnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je mogoče v zelo bližnji prihodnosti pričakovati zaostrovanje varnostnih razmer. "Poleg tega Vlada ni utemeljila, na kakšen način bi sklepanje pogodb, s katerimi bi prevzela obveznosti od leta 2023 dalje, omogočilo takojšnje in učinkovito obvladovanje trenutno ali v bližnji prihodnosti zaostrenih varnostnih situacij, tudi če bi do njih res prišlo," so zapisali. 

Ustavno sodišče je tako utemeljilo, da bi izvrševanje zakona, če bi se kasneje izkazalo, da je bil sprejet po neustavnem postopku in bi ga sodišče razveljavilo, lahko prineslo težko odpravljive škodljive posledice. "Vlada navaja tudi, da bi imel morebiten časovni zamik zaradi zadržanja izvrševanja zakona škodljive posledice za realizacijo najpomembnejših investicij v Slovenski vojski med letoma 2021 in 2026, saj Ministrstvo za obrambo ne bi moglo pričeti z določenimi ključnimi projekti opremljanja Slovenske vojske. Vlada pa ni določno utemeljila oziroma konkretizirala, kateri so ključni projekti, ki se zaradi relativno kratkega zadržanja izvrševanja ZZSISV26 ne bi mogli začeti, in v kolikšnem delu bi bilo zaradi tega onemogočeno izvrševanje celotnega proračuna Ministrstva za obrambo," še pravi Ustavno sodišče.

Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje. 

Levica pozdravlja odločitev, Mors zadržan

Mesec je v današnji izjavi novinarjem v DZ spomnil, da v tem primeru do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi minister za obrambo Matej Tonin "ne bo mogel kupovati orožja za 780 milijonov evrov, ki bi ga rad kupil s tem zakonom, niti sklepati pogodb".

To v Levici pozdravljajo, obenem pa ugotavljajo, da to pritrjuje njihovim opozorilom, da "je bila prepoved referenduma o 780-milijonski nabavi orožja eno od najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". "Nobena vlada ne more preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje," je dejal Mesec. Na ministrstvu so se tako odzvali na ta poročanja in navedli, da bi si ustavno sodišče s takšno odločitvijo naložilo veliko odgovornost, saj Slovenijo z novim, pa čeprav začasnim odlaganjem investicij v obrambo in varnost države postavlja v nezavidljiv položaj. Nastale bodo namreč nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije, so prepričani na Morsu.

Zadržanje izvajanja omenjenega zakona bi sicer imelo že v tem mesecu povsem konkretno posledico, saj bi bili prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, pri kateri so postopki v sklepni fazi, so navedli. "Odlaganje izvajanja procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti," so še opozorili.

Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče dokončno odločilo brez odlašanja, v čim krajšem možnem roku. V nasprotnem primeru bi tako rekoč dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije, s tem pa bi se še poslabšalo sedanje protiustavno stanje, so še prepričani na Morsu.

Neuradno je pričakovati, da bo Ustavno sodišče glede ustavne presoje odločilo do konca januarja. To je namreč odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

780 milijonov evrov vredna investicija

Zakon o investicijah v Slovensko vojsko bo tako vojski v prihodnjih šestih letih zagotovil 780 milijonov evrov za investicije. To pomeni, da bo v letnih proračunih za prihodnjih šest let za investicije zagotovljenih približno 50 milijonov evrov letno več, kot so predvidevali doslej.

V šestih letih si lahko tako Slovenska vojska obeta okoli 300 milijonov evrov več sredstev od teh, ki so jih v vojski sicer nameravali nameniti postavki investicij. Z zakonom pa so obenem presegli dveletni proračunski okvir, saj bo šestletni omogočil lažje sprejemanje dolgoročnih obveznosti.

Z zakonom je tako urejena postopna poraba investicijskih sredstev, pri čemer bo letna poraba v letih 2021 in 2022 na ravni 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa na ravni 145 milijonov evrov letno.

Tako bo 100 od 124 milijonov evrov, kolikor je v proračunu za leto 2021 predvideno za investicije v Slovensko vojsko, namenjenih investicijam, ki jih predvideva omenjeni zakon, so pojasnili na obrambnem ministrstvu. Večji del oz. dobrih 52 odstotkov od skupno 780 milijonov evrov bo v prihodnjih šestih letih sicer namenjenih nakupu bojnih vozil, je objavljeno na spletni strani obrambnega ministrstva.