Ustavno sodišče zadržalo del zakona o splošnem upravnem postopku

Kot izhaja iz sklepa ustavnega sodišča, ki ga je pridobila STA, je to začasno zadržalo izvajanje dela delov 86.a, 86.b člena zakona ter 81., 82., 83., 85. in pod določenimi pogoji 86. člena lani sprejete novele. Drugih členov, ki jih je izpodbijal državni svet, so zavrnili.

Kot so izpostavili v Državnem svetu, je ustavno sodišče zadržalo določbe, ki urejajo možnosti elektronskega vročanja in vročanja z vložitvijo v hišni ali poštni predalčnik, ker bi lahko zmanjšale možnost, da se stranka dejansko seznani z odločbo, sklepom ali drugim dokumentom.

"Sodišče je posebej izpostavilo nevarnost za pravico do izjave, pravnega sredstva in poštenega postopka. Do končne odločitve se zato pri teh primerih ne sme avtomatično opirati na sporne fikcije vročitve; kadar prejem ni dokazljiv, naj se uporabi klasično fizično vročanje po pravilih zakona," odločitev ustavnega sodišča povzema državni svet.

Ustavno sodišče bo celotno zahtevo državnega sveta obravnavalo absolutno prednostno.

Državni svetniki so novelo zakona namreč najprej želeli ustaviti z vetom, po vnovični potrditvi v DZ pa so sredi marca na seji sprejeli zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov novele zakona o splošnem upravnem postopku ter nekaterih prehodnih določb novele omenjenega zakona. Sporne rešitve se nanašajo na pravico do jezikovnega pomočnika, na nova pravila vročanja, na informativno odločbo ter na izdajo odločb brez obrazložitve.

Izpodbijane rešitve so po oceni državnega sveta oblikovane v škodo strank, saj kršijo standarde pravne varnosti in nedopustno omejujejo temeljna ustavna procesna jamstva, kot so pravica do izjavljanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter pravica do sodnega varstva.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je tako ob odločitvi ustavnega sodišča za začasno zadržanje spornih določb zadovoljen. "Ta odločitev potrjuje, da so bili naši pomisleki utemeljeni," je zapisal v odzivu.

Izpostavil je, da je sodišče posebej izpostavilo prav nevarnost t. i. fikcije vročitve brez dejanskega prejema dokumenta. "Odločitev razumem kot pomemben signal zakonodajalcu, da je treba pri sprejemanju zakonov, še posebej tik pred volitvami, ravnati premišljeno in z visoko stopnjo odgovornosti. Pravna varnost in zaupanje ljudi v institucije morata ostati na prvem mestu," je opozoril.

Ob tem je dodal, da bo državni svet še naprej aktivno opravljal svojo ustavno vlogo varuha socialnih, gospodarskih in lokalnih interesov ter opozarjal na rešitve, ki bi lahko posegale v pravice ljudi.