Ustavno sodišče zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler tudi glede tožilcev

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. 

Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje. 

"Ustavno sodišče je na seji 12. novembra odločilo, da se do končne odločitve sodišča zadrži izvrševanje zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev," se glasi odločitev sodnikov. 

'Izvajanje parlamentarne preiskave lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost državnega tožilstva'

Kot so zapisali v pobudi, je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev".

Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.

Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.

Te posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.

Sodnika Jaklič in Šorli glasovala proti

Ustavno sodišče je sklep sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Predstavnik Ustavnega sodišča Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje.

"Trditi, da zlorab v pravosodju ne bi smeli preiskovati v smislu iskanja morebitnih dokazov o teh zlorabah, je absurdno in očitno neresnično," je v svojem mnenju navedel Jaklič. Če bi preiskovanje zlorab v pravosodju prepovedali ali zadržali, bi s tem ukinili nič manj kot enega od predpogojev za delovanje svobodne demokratične družbe, je opomnil.

Po mnenju Šorlija zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, koliko je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost.

Knez pa je v pritrdilnem ločenem mnenju izpostavil, da ni mogoče izključiti, da posamezne parlamentarne preiskave ne bi bile protiustavne. Če je temu tako, potem lahko po njegovih navedbah že sama protiustavnost povzroči težko popravljive posledice.

S podobno argumentacijo je Jaklič sicer pojasnil tudi odklonilno ločeno mnenje k odločitvi, ki jo je ustavno sodišče sprejelo konec oktobra glede izvajanja preiskovalnih dejanj v primeru sodnikov.

Zaslišanje tožilcev prestavljeno za nedoločen čas

"Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora. To so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v konkretnem primeru, tudi sporočilo, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane," je odločitev sodišča komentiral predsednik komisije Žan Mahnič.

Drugorazredni državljani po njegovih navedbah čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za "prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče napiše takšno mnenje in sklep, kot ga potrebujejo, in to v najkrajšem možnem času, čez noč".

"Pravosodni organi so pri nas mali bogovi, tisti posvečeni, ki se jih nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo," je še ocenil Mahnič. Opozoril je, da je to nevarna praksa: "Očitno imamo policijsko državo, pravosodje brez nadzora in nekatere ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege. Kot da bi gledal kakšen film o mafiji."

Sodnik Rajko Knez, ki je dal pritrdilno ločeno mnenje, bi se moral po Mahničevem prepričanju zaradi osebnega poznanstva s Kanglerjem izločiti iz postopka.

Mahnič zaskrbljen nad stanjem pravne države

"Tako sodbo je težko spoštovati, potrebno pa jo je upoštevati," je dodal Mahnič, ki priznava, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. "Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja povsem v mafijskem stilu," je še ugotavljal.

Na četrtkovi seji bodo člane komisije seznanili z odločitvijo sodišča ter se dogovorili o nadaljnjem delu. V prihodnje bodo zaslišali tiste posameznike s seznama za zaslišanje, ki niso v funkciji sodnikov in tožilcev, je povedal Mahnič. Spomnil je na kriminaliste, ki so, kot sumijo po njegovih besedah, "opravljali delo na nezakonit način", prav tako priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom.

Mahnič opozarja na po njegovem mnenju čudno prakso, "da se deluje proti parlamentarni preiskavi". Po informacijah, ki jih imajo, namreč "sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim preiskovalnim komisijam", razen proti tisti, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer, je pojasnil.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval Sodni svet, konec meseca začasno zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler v delu, ki se nanaša na sodnike. "Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov," so tedaj zapisali v sporočilu za javnost.