Ustavno pobudo za presojo zakona, ki ob posameznih izjemah predvideva zaprtje prodajaln ob nedeljah, so vložile družbe Mercator, Kompas MTS, Era in Petrol. Ali se bo omenjeni zakon res začel uporabljati 15. septembra, kot predvideva njegovo besedilo, je tako odvisno od datuma sprejetja končne odločitve ustavnih sodnikov v tej zadevi.
Ustavno sodišče pa ni ugodilo predlogu pobudnic, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje drugih določb zakona o spremembah zakona o trgovini. Kot je pojasnilo, ima zadržanje izvajanja dela 6. člena, ki določa dan začetka uporabe zakona, enako posledico kot samo zadržanje drugih izpodbijanih odločb, zato zadržanje teh posebej ni potrebno.
Ustavno sodišče nima roka, v katerem mora sprejeti končno odločitev, torej ali je zakon o trgovini v skladu z ustavo, a v Mercatorju pričakujejo, da se bo to zgodilo jeseni. In ostajajo optimisti. "Menimo, da so argumenti, ki smo jih predložili ustavnemu sodišču dovolj tehtni, da bo končna odločitev taka, da bo ustavno sodišče razveljavilo sporne določbe novele zakona o trgovini," je povedal Aleš Čerin iz Mercatorja.
Trgovinam naj bi se delala velika škoda
Pobudnice, ki sicer izpodbijajo zakon o spremembah zakona o trgovini v celoti, so svoj predlog za zadržanje izvajanja zakona utemeljile z nastankom velike škode, ki bi nastala z uveljavitvijo zakona in ki je ne bo mogoče odpraviti, čeprav bi ustavno sodišče zakon kasneje razveljavilo.
Škoda bi se izrazila predvsem v zmanjševanju prihodkov, saj bodo morale pobudnice svoje prodajalne, razen deset nedelj v letu, zapreti. Škoda naj bi nastala tudi zaradi odpuščanja delavcev in prilagajanjem prodajaln zakonskim pogojem, ki jih določa nov zakon in bi se jim morale družbe prilagoditi do 15. septembra. Z izvajanjem zakona bi škodo utrpeli tudi delavci, ki bi izgubili službo in družba kot celota, saj bi zaprtje negativno vplivalo na turizem.
Na drugi strani pa je posledica začasnega zadrževanja le odlaganje začetka uporabe zakona oz. ohranjanje sedanjega stanja. To pomeni podaljševanje pravic trgovcem, da določajo obratovalni čas svojih trgovin tudi ob nedeljah, kar za delavce, ob sicer izpolnjenih pogojih delovnopravne zakonodaje, pomeni dolžnost delati tudi ob nedeljah. Vendar pa so posledice, ki lahko nastanejo, če ustavno sodišče ne zadrži izvrševanja zakona, večje od tistih, ki nastanejo z zadržanjem zakona, so še zapisali ustavni sodniki.
Sindikat trgovine presenečen nad odločitvijo ustavnega sodišča
Sindikat delavcev trgovine je negativno presenečen nad odločitvijo ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje zakona o spremembah zakona o trgovini. Kot je povedal predsednik sindikata Franci Lavrač, sodišče očitno ne želi urediti problema, ki se vleče že pet let, ob tem pa se je vprašal, ali imajo tudi v tem primeru prednost lastniki kapitala.
Kot je znano, je ravno Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov vložil pobudo za razpis zakonodajnega referenduma. Za ta korak so se odločili po večih letih neuspelih pogajanj s trgovci o višjih dodatkih za delo ob manj ugodnem delovnem času. Kljub temu, da so dogovor o povišanju dodatkov kasneje dosegli, so referendum izvedli in tudi dobili podporo volivcev.
Mercator zadovoljen s sklepom ustavnega sodišča
Trgovska družba Mercator je sklep ustavnega sodišča, s katerim je to zadržalo izvajanje zakona o spremembah zakona o trgovini, sprejela z zadovoljstvom. V Mercatorju, ta je prvi vložil pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki predvideva zaprtje prodajaln ob nedeljah, so tak sklep pričakovali. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, to pomeni tudi veliko olajšanje tako za številne zaposlene, kot tudi za kupce. V Mercatorju upajo in pričakujejo, da bo ustavno sodišče tudi pri končni presoji ustavnosti zakona sledilo argumentom pobudnikov in po izvedenem postopku izpodbijane odločbe razveljavilo.
