Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje dela protikoronske zakonodaje na področju gradbeništva

Ustavno sodišče je danes objavilo, da bo začelo postopek za oceno ustavnosti 2. člena tretjega protikoronskega zakona v zvezi s spornimi členi. Do končne odločitve se tudi zadrži izvrševanje tega člena v zvezi s četrtim odstavkom 100.d člena, 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena prvega protikoronskega zakona, so zapisali. "Kadar ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se morebiti ustavnoskladne izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale."

V obravnavanem primeru se postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakonskih določb, ki nevladnim organizacijam odvzemajo pravico do statusa stranskega udeleženca v postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij in začasno določajo strožje pogoje za njihovo sodelovanje v posameznih upravnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za gradnje, ki vplivajo na okolje. Če bi se izkazalo, da izpodbijane določbe, za katere je ustavno sodišče začelo postopek ocene njihove ustavnosti, niso protiustavne, bi zadržanje njihovega izvrševanja sicer lahko, kot zatrjuje vlada, povzročilo nastanek škodljivih posledic glede na možnosti čimprejšnjega zagona gospodarskih aktivnosti zaradi posledic epidemije zaradi bolezni covid-19. Vendar te po oceni ustavnega sodišča ne morejo odtehtati posledic, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijanih določb, če bi se v presoji izkazalo, da so te protiustavne, so še zapisali.

Nevladniki pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, vladna stran kritična

Na odločitev ustavnega sodišče se je prek tvitterja že odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je zapisal: "Ko se boste naslednjič Korošci, Belokranjci, Zasavci in Posavci spraševali, zakaj še ni 3. razvojne osi, in mnogi drugi, zakaj ni obvoznice, ki jo blokira kako obskurno društvo za zaščito zlate ribice, se obrnite na Ustavno sodišče RS."

Da je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo zadržalo 'prvo lopato' na tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos, je na Twitterju spomnil tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. 

Na resornem ministrstvu za okolje in prostor so medtem zadržanje dela sprememb zakonodaje obžalovali. "Sklepe ustavnega sodišča bomo skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj," so zapisali. Glede gradbene zakonodaje so sicer na ministrstvu ocenili, da "pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi". Tako denimo še naprej veljajo 100.b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako velja 100.c člen, ki v zvezi z mnenji mnenjedajalcev v postopkih umeščanja v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo zahteva jasna, strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena stališča, ki morajo vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje. Ostaja tudi prevlada druge javne koristi, opredeljena v 100.č členu, preprečitev podvajanja postopkov v 100.d členu, ter 100.h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve.

Na ministrstvu so opozorili tudi, da je še naprej v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki prav tako uvaja nove pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Če se ne bodo prilagodile pogojem iz tega zakona, bodo organizacije izgubile status delovanja v javnem interesu, v tem primeru pa tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, so navedli.

Pobudniki ustavne presoje protikoronske zakonodaje s področja gradbeništva pa so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni. Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je za STA poudarila, da so pobudniki tako odločitev sodišča pričakovali in so z njo zelo zadovoljni. "S tem se bo do malo bolj tehtnega premisleka ustavil interventni režim, ki je bil vsiljen v času koronavirusa," pravi. Postopki bodo odslej znova tekli po stari veljavni zakonodaji, "ki je dobra".

Glede gradbenih projektov, ki so morda že stekli v skladu z določili protikoronske zakonodaje, je Šifkovič Vrbica dejala, da so bila v vmesnem času izvedena dejanska ali procesna dejanja skladna z veljavnim zakonom in torej niso sporna. "Odslej pa ti členi ne veljajo več in je treba prenehati s temi dejanji," je poudarila.

Na vprašanje, kaj je s postopki, v katere se denimo v tem času niso mogle vključiti nevladne organizacije, ki po protikoronski zakonodaji niso izpolnjevale pogojev, pa je Šifkovič Vrbica pojasnila, da bo lahko tisti, ki je izgubil pravni položaj, sedaj uporabil izredna pravna sredstva in ga znova dosegel.

Ustavno sodišče bo sicer, kot je spomnila Šifkovič Vrbica, obravnavalo vse člene, ki so jih predlagali pobudniki, z izjemo le prvega odstavka 100g. člena iz noveliranega prvega protikoronskega zakona. Ta skrajšuje rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje. Prav tako je ustavno sodišče za vse predlagane člene (znova z izjemo prvega odstavka 100.g člena) do končne presoje zadržalo izvrševanje.

Sodišče je sicer, kot je še izpostavila sogovornica, priznalo pravni interes pobudnikoma ustavne presoje Lutra in Društvo za preučevanje rib Slovenije. S pravnim interesom nevladne organizacije Focus, ki je bila tretji pobudnik, se nato ni ukvarjalo.

Spomnimo

Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d člena, pa 100.e, 100.f in drugega odstavka 100.g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona. Gre za člene s področja gradnje objektov.

100.d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

100.f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100.g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.

Okoljski minister Andrej Vizjak je ob sprejemanju zakonodaje poudaril, da bodo te spremembe občutno pospešile gradbeno aktivnost. "Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, je izgubljen in posledično bo prilivov v državno blagajno manj," je opozoril aprila.

Nevladni sektor je medtem opozarjal, da je nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU in aarhuško konvencijo. Med drugim so kot sporno izpostavljali dejstvo, da morajo nevladne organizacije za sodelovanje v postopkih izpolnjevati ne le v danem trenutku, ampak tudi za dve leti nazaj.

Prvi protikoronski zakon je sicer z 31. majem prenehal veljati, vendar je vlada veljavnost vseh spornih členov z 2. členom tretjega protikoronskega zakona podaljšala do 31. decembra 2021.