Prša je sicer predlagal, naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje le drugega in tretjega odstavka 90.b člena zakona o lokalni samoupravi, v obrazložitvi pa navedel, da je vlada na podlagi izpodbijane določbe ZLS predlagala državnemu zboru, naj ga razrešijo s funkcije župana, sodišče pa je odločilo o zadržanju celotnega člena.
V primeru razrešitve, niti ZLS niti drug predpis ne določa, kakšna pravna sredstva ima župan, da bi zavaroval svoje pravice in pravne interese, obenem pa tudi poznejša ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti predpisa, na podlagi katerega bi bil razrešen, naj ne bi več vplivala na izboljšanje njegovega pravnega položaja. Ustavno sodišče je sklep o zadržanju omenjenega člena ZLS sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Lojze Ude, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje.
Ustavno sodišče je sicer predlog za začasno zadržanje omenjenega člena poslalo v odgovor državnemu zboru in v mnenje vladi, ki pa se o njem nista izrekla.
Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
V primeru razpustitve občinskega sveta in razrešitve župana bi državni zbor imenoval začasnega upravitelja, kar pomeni, da bi bilo v času do izvolitve novih organov prebivalcem občine onemogočeno izvrševanje lokalne samouprave in poseženo v njihovo pravico, da jih pri upravljanju lokalnih zadev predstavljajo organi lokalne skupnosti, ki so jih izvolili na volitvah. Pri tehtanju posledic je ustavno sodišče upoštevalo, da za čas, dokler ni sprejet občinski proračun, velja ureditev t.i. začasnega financiranja, kar zmanjšuje težo škodljivih posledic, ki lahko nastanejo zaradi začasnega zadržanja, je v obrazložitvi sklepa še zapisalo ustavno sodišče.
