Ustavno sodišče se je namreč strinjalo z argumenti skupine 33 poslancev, da bi z izvrševanjem odloka lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Te bi bile v tem, da bi bilo treba naknadno poseči v že začeta referendumska opravila.
Sklep za začasno zadržanje izvajanja odloka je podprlo pet ustavnih sodnikov: Dragica Wedam Lukič, Janez Čebulj, Lojze Janko, Ciril Ribičič in Mirjam Škrk. Sklepu pa je nasprotovala Milojka Modrijan. Odločitev bo začela učinkovati z vročitvijo sklepa Republiški volilni komisiji.
Sicer pa bo zahtevo skupine poslancev za oceno ustavnosti odloka obravnavalo absolutno prednostno in o njej odločilo najkasneje v 14 dneh. Ker so z današnjim dnem začeli teči roki za referendumska opravila, je ustavno sodišče še odločilo, da bo odločitev začela učinkovati z vročitvijo sklepa Republiški volilni komisiji.
Ustavno sodišče je pri odločanju tehtalo med morebitnimi škodljivimi posledicami, ki bi lahko nastale zaradi naknadnega posega v že začeta referendumska opravila, in posledicami, ki jih predstavlja odložitev pričetka izvedbe referenduma. Ocenilo je, da so posledice odložitve, ki bo trajala krajši čas, manjše. Ustavno sodišče tako še ni sprejelo odločitve o morebitni neustavnosti akta o razpisu referenduma.
Ustavnim sodnikom se je zastavilo vprašanje, ali je skupina poslancev na podlagi zakona o ustavnem sodišču sploh legitimirana za vložitev zahteve oziroma ali sploh izkazuje pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti odloka. V dosedanji ustavnosodni praksi se namreč s takšnim vprašanjem še ni srečalo. Poleg tega ustavne sodnike zaposluje vprašanje, ali predlagatelji lahko zahtevajo le presojo ustavnosti in zakonitosti samega akta, s katerim je državni zbor formalno razpisal referendum, ali pa lahko zahtevajo tudi presojo same vsebine referenduma, in sicer kot to določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ta v 16. členu določa, da lahko državni zbor, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Kot je znano, je skupina poslancev še pred sprejetjem odloka na ustavno sodišče vložila prvo zahtevo za presojo ustavnosti vsebine referenduma, vendar pa jo je ustavno sodišče kot vloženo prepozno zavrglo.
Na sklep ustavnega sodišča so se odzvali tako v LDS in ZLSD, kot tudi v opozicijskih SDS, NSi ter SNS.
Za koalicijo Slovenija odločitev US posledica političnega pritiska
Današnja odločitev ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja odloka o referendumu o izbrisanih je po mnenju prvaka SDS Janeza Janše posledica političnega pritiska na ustavno sodišče, ki se je ustvaril v zadnjih dneh. V obrazložitvi, da bo ustavno sodišče z zadržanjem izvajanja odloka dalo čas politiki, da najde ustrezno rešitev, Janša vidi zgolj politične argumente. Tako Janša kot predsednik NSi Andrej Bajuk možnost za reševanje zapleta z izbrisanimi vidita zgolj v rešitvi ustavnopravne narave, ki bi omogočala individualno obravnavo pri izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim ter preprečevala retroaktivnost in izplačevanje odškodnin, sta pojasnila na novinarski konferenci.
Rop napovedal iskanje ustrezne rešitve
Predsednik slovenske vlade Anton Rop je danes še enkrat pojasnil stališče vlade in LDS, da je referendum o izbrisanih nepotreben, saj pomeni velik strošek, ki ne bo imel prav nobenih učinkov. Zagotovil je še, da bodo vsekakor našli ustrezno rešitev, saj določene možnosti še obstajajo, a niso enostavne.
Že v četrtek so imeli pogovore, na katerih so opravili pregled možnih potencialnih rešitev in kompromisov in ustreznih splošnih rešitev tako pri tehničnem kakor tudi pri sistemskem zakonu, je poudaril Rop in dodal, da bodo tovrstne sestanke imeli tudi v naslednjih dneh.
Za vlado in tudi za LDS je po Ropovih besedah ključno, da se v Sloveniji ohrani ustrezen nivo strpnosti in varstva človekovih pravic. Poleg tega pa tudi, da se v sistemskem zakonu upoštevajo nekateri predlogi, zlasti tisti, ki zmanjšujejo možnost kakršnih koli odškodnin, stroškov in bremen na račun slovenskih davkoplačevalcev. Premier je tudi prepričan, da je treba omogočiti nekatere vpoglede ter preglede korektnosti nekaterih postopkov pri dodeljevanju statusa.
Opozoril je tudi, da bo potrebno odločbe ustavnega sodišča izpolnjevati, tudi v primeru, če bo referendum pomenil, da zakon ne bo veljal.
Biščak: Priložnost za politični dogovor
Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak meni, da odločitev ustavnega sodišča (US) pomeni, da zahteva za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma o izbrisanih le ni bila očitna neumnost, kot so trdili pobudniki referenduma. Biščak je dodal, da je tako dana možnost za politični kompromis, s katerim bi se izognili referendumu. Biščak je tudi potrdil pogovore med predsednikom vlade in LDS Antonom Ropom ter predsednikom SDS Janezom Janšo, ki sicer ni prinesel konkretnih rezultatov, "ni pa bilo apriornega zavračanja". Rop je predstavil predlog za rešitev problema, opozicija pa si bo do začetka prihodnjega tedna vzela čas za premislek, je četrtkove pogovore povzel Biščak.
Izvršni direktor liberalne demokracije je ponovil četrtkov predlog za rešitev iz "referendumske zagate". Tako bi se predlagatelji odpovedali izvedbi referenduma, pripravljavci tehničnega zakona pa imajo pripravljen predlog za razveljavitev tehničnega zakona o izbrisanih. Biščak tudi danes ni želel razkriti, katere so pravne poti za razveljavitev zakona, saj želijo od opozicije najprej izvedeti, ali se je pripravljena odpovedati referendumu.
"Ta odločitev nima neposredne zveze s tem, kar smo povedali, da bomo odločbe morali začeti izdajati, ker tu gre za spoštovanje tega, kar je sodišče povedalo v svoji prejšnji odločitvi. In ko najvišje sodišče v državi zapove tako stvar nimamo drugega sredstva, kot da izpolnjujemo, da smo zavezani s takšno odločbo. Mi še vedno menimo in se pridružujemo tistim strokovnjakom, ki menijo, da je zakon potreben. Ampak po drugi strani imamo pred seboj odločbo najvišjega sodišča, ki jasno in tokrat prvič eksplicitno pravi, da moramo začeti izdajati odločbe. Zato je bilo tudi povedano, da bomo začeli te odločbe izdajati," je za 24ur povedal dr. Bojan Bugarič, državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve.
Zahteva za presojo ustavnosti
Skupina 33 poslancev koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS je 31. decembra na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti po njihovem mnenju spornega akta državnega zbora, s katerim je ta za 15. februar razpisal referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih. Ta naj bi imel po prepričanju skupine koalicijskih poslancev za posledico praktično brezpredmetni referendum s prav nikakršnim pravnim učinkom. Ustavnemu sodišču so predlagali začasno zadržanje izvajanja odloka, sicer pa se zavzemajo za to, da referenduma, ki bo davkoplačevalce stal 600 milijonov tolarjev, sploh ne bi bilo. Po mnenju skupine poslancev je akt državnega zbora v nasprotju z 90. členom in s prvim odstavkom 63. člena ustave. Prvi se nanaša na ureditev zakonodajnega referenduma, druga določba pa govori o prepovedi spodbujanja narodnostne nestrpnosti. Po mnenju poslancev je namreč očitana neustavnost referenduma tudi v tem, da bi referendumska kampanja odprla vrata spodbujanju nestrpnosti.
