Ustavno sodišče ne bo začasno zadržalo sprememb zakona o lokalnih volitvah

Spomnimo, poslanci Svobode, SD in Levice so zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah s predlogom za začasno zadržanje.

Junija je namreč DZ sprejel spremembe zakona, ki med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

V opoziciji pa so prepričani, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da "pri odločanju v svoji lokalni skupnosti od danes naprej ne smete več sodelovati", je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za ustavno presojo v začetku meseca dejala poslanka SD Andreja Katič. Zahtevo so po njenih besedah na ustavno sodišče vložili s podpisi 40 poslancev, ob tem so predlagali tudi njeno začasno zadržanje.

V Svobodi, Levici in SD ob odločitvi ustavnega sodišča, da ne zadrži zakona o lokalnih volitvah, s katero je DZ odvzel volilno pravico tujcem, poudarjajo, da sodišče še ni odločilo o ustavnosti zakona. Želijo si, da bi glede na bližino lokalnih volitev to storilo pravočasno. Posvarili pa so tudi pred posledicami v primeru ugotovljene neustavnosti.

V največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda so tako ob današnji odločitvi ustavnega sodišča poudarili, da bi zadržanje izpodbijane določbe pomenilo, da bi se novembrske lokalne volitve izvedele po dosedanji zakonodaji. "Ustavni sodniki pa bi imeli dovolj časa, da vsebinsko odločijo o zadevi," so zapisali v prvem odzivu.

A kot so zagotovili, odločitev ustavnega sodišča spoštujejo.

Tako v Svobodi kot Levici in SD pa v naslednjem koraku kot ključno vidijo, da ustavno sodišče čim prej zaključi tudi vsebinsko presojo zakonskih sprememb. Po njihovi oceni bi bilo to nujno še pred dokončnim oblikovanjem volilnih imenikov za letošnje lokalne volitve oz. dovolj hitro, da bodo v primeru ugotovljene protiustavnosti tujci lahko volili tudi letos.

"V primeru, da ustavni sodniki po lokalnih volitvah presodijo, da so zakonske spremembe neustavne, bi namreč za ljudi, ki jim je bilo poseženo v volilno pravico, nastala nepopravljiva škoda. Odprlo pa bi se tudi vprašanje o legitimnosti lokalnih volitev," so opozorili v Svobodi.

Pred posledicami svarijo tudi v Levici. "Lokalne volitve so pred vrati, posledice pa so zelo konkretne. Ljudje, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo, plačujejo davke in tukaj vzgajajo svoje otroke, bil lahko ostali brez možnosti odločanja o skupnosti, v kateri živijo," so zapisali v odzivu.

Da ne gre za običajno vprašanje ustavnosti zakona, ampak za volilno pravico ljudi, ki živijo v Sloveniji, imajo tu stalno prebivališče in so bili do zdaj vključeni v odločanje o prihodnosti svojih lokalnih skupnosti, so prav tako izpostavili v SD.

"Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je odvzem te pravice protiustaven, po izvedenih lokalnih volitvah te pravice za letošnje volitve ne bo več mogoče učinkovito povrniti," so opozorili v SD. Zato menijo, da je zdaj odgovornost ustavnega sodišča še toliko večja. O vsebini zakona mora namreč odločiti dovolj hitro, da morebitna protiustavna ureditev ne bi povzročila neutemeljenega odvzema volilne pravice.

Ustavno sodišče je na današnji seji s šestimi glasovi za in dvema proti zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje določbe zakona o lokalnih volitvah, s katero je DZ črtal volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. V veljavi tako ostajajo prejšnji teden uveljavljene zakonske spremembe, po katerih državljani tretjih držav na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo imeli pravice voliti.