Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Knez sta dala odklonilni ločeni mnenji, sodnik Rok Čeferin pa pritrdilno ločeno mnenje, so sporočili z Ustavnega sodišča. Dodali so, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je v sklepu zapisalo, da so tehtali med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.
V primeru, da ustavno sodišče izpodbijanih določb ne bi zadržalo, bi se začeli posebni izbirni postopki za položaje vodij organizacijskih enot prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj, medtem ko bi dosedanji delavci z delom na teh položajih prenehali.
Če bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bi prišlo do konflikta med pravico novo izbranih delavcev, da ostanejo na položaju, na katerega so bili premeščeni in pravico predhodnih delavcev, da se vrnejo na položaj. "Izvrševanje izpodbijane ureditve do končne odločitve ustavnega sodišča bi tako lahko vsaj za eno od navedenih skupin delavcev povzročilo težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice," so zapisali v sklepu. Zadržanje pa težko popravljivih škodljivih posledic ne bo povzročilo, so ocenili.
Ustavni sodniki bi morali o zadržanju odločati že na redni 36. seji, vendar niso končali obravnave, čeprav je po naših informacijah za zadržanje glasovalo šest sodnikov, proti pa so bili trije. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi si ustavni sodnik Rok Svetlič, ki ga je na to funkcijo predlagal predsednik republike Borut Pahor, glede svojega glasu v zadnjem trenutku premislil.
Na ustavno sodišče se je obrnil sindikat policistov
Zahtevo za oceno ustavnosti člena 49.a in 49.b Zakona o organiziranosti in delu v policiji ter 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji je vložil Sindikat policistov Slovenije (SPS). V sindikatu so prepričani, da sporna člena zakona omogočata kadrovske čistke in na široko odpirata vrata posegom politike in drugih interesnih skupin v sam ustroj Policije. Zakon namreč med drugim določa tudi imenovanje vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj.
V SPS ocenjujejo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijanih členov, večje od posledic, ki bi nastale, če se njihovo izvrševanje do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži, zato so Ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje. Sindikatom se zdi še posebej nevarno, da ima po novem minister proste roke pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov za zasedbo delovnih mest.
V imenu Sindikata policistov Slovenije se je na sklep odzval odvetnik Matjaž Šaloven, ki je za SPS vložil zahtevo ustavnosti in za STA povedal, da je Ustavno sodišče s sklepom vsaj začasno preprečilo politizacijo slovenske Policije. Poudaril je, da ne gre za dokončno odločitev, ampak za izjemno pomembno odločitev za zadržanje, kajti vsi posebni izbirni postopki so ustavljeni. Šaloven pričakuje, da bo Ustavno sodišče sledilo tej argumentaciji tudi v končni odločitvi.
Delo na položajih nadaljujejo do končne odločitve
Medtem pa se v vladi s sindikati seveda ne strinjajo. Prepričani so, da predlog za zadržanje izvrševanja določb v novem zakonu ni utemeljen, češ da so premestitve dovoljene, delovna razmerja niso prekinjena, položajna delovna mesta pa poleg strokovnih znanj za izvajanje nalog in pooblastil Policije zahtevajo še druge kompetence. Z začasnim zadržanjem bodo nastale nepopravljive posledice, so še dodali. Po navedbah vlade naj bi zakon zagotavljal boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje Policije. Očitke o politizaciji Policije in domnevnih kadrovskih čistkah je zavrnil tudi generalni direktor Anton Olaj.
Vseeno so komandirji policijskih postaj in direktorji policijskih uprav ter notranjeorganizacijskih enot GPU 17. novembra prejeli sklepe o prenehanju opravljanja dela na teh delovnih mestih. Neuradno smo takrat izvedeli, da na lokalnem in državnem nivoju že potekajo pogovori vladajoče politike z njej naklonjenimi posamezniki, ki bi se zavihteli na vodilne položaje v Policiji.
Do končne odločitve Ustavnega sodišča je izvrševanje sklepov o prenehanju položaja zdaj zadržano. Navedeno pomeni, da osebe, ki so v času uveljavitve zakona zasedale položaj vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave ali načelnika policijske postaje, z delom na navedenih položajih nadaljujejo do končne odločitve Ustavnega sodišča.
Zakon so 20. oktobra s 46 glasovi za in 40 proti potrdili poslanci v DZ. Zakon, ki je v veljavo stopil v začetku novembra, med drugim prinaša spremembe glede umestitve in avtonomnosti Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta je po novem notranjeorganizacijska enota Uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada pa sta podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije. Po novem lahko notranji minister usmerja Policijo v predkazenskih postopkih, vse dokler tožilec ne da pisnih usmeritev.
Zadržanje izvajanja členov zakona po Hojsovi oceni nepotrebno
Notranji minister Aleš Hojs je na seji odbora DZ za notranje zadeve ob obravnavi zahteve za začasno zadržanje poudaril, da jih je zahteva sindikata presenetila, saj da je že nekdanja generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar v času svojega delovanja pozvala ministrstvo k spremembi zakona, ki bi med drugim prinesel uvedbo mandatov za vodstvena mesta v Policiji.
Zadržanje izvajanja členov zakona je po Hojsovi oceni nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave. Hkrati je zatrdil, da zaradi novele Zakona o delu in organizaciji v policiji nihče od posameznikov na vodstvenih položajih ne bo izgubil službe in lahko na ta mesta kandidirajo zgolj policisti.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.