Ustavno sodišče: Jaklič nas ni obvestil o opravljanju dejavnosti

V sporočilu za javnost so ustavni sodniki zapisali, da so bili z okoliščinami primera seznanjeni iz medijev. "Ustavni sodnik Jaklič o opravljanju te dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika Ustavnega sodišča ni obvestil, prav tako tudi ni zaprosil za soglasje, kot je to sicer urejeno za primer opravljanja dopolnilnega dela. Iz njegovih pojasnil medijem izhaja, da je štel, da za opravljanje zakonsko dovoljenih dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika soglasje predsednika Ustavnega sodišča ni potrebno."

Spomnili so, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja že Ustava v 166. členu, ki pa nezdružljivosti ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu Ustave. Na zakonski ravni je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika vsebinsko in deloma postopkovno urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču. Prvi odstavek 16. člena ureja funkcije in dejavnosti, ki niso združljive s funkcijo ustavnega sodnika, med njimi sta tudi opravljanje poklica ali pridobitne dejavnosti, navajajo. "Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat – drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat –, predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca." Ustavni sodniki pojasnjujejo, da tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi ter tudi v predhodnih opravlja več ustavnih sodnikov, da pa po razpoložljivih podatkih Ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki.

"Zakon o Ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti (in v vsakem primeru samo tiste dejavnosti), ki so po zakonu sicer vsebinsko združljive s funkcijo ustavnega sodnika. Zagotovo lahko ustavni sodniki dopustno (akademsko) dejavnost ob smiselni uporabi Zakona o delovnih razmerjih opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali pa v drugi pogodbeni obliki, kot sta avtorska ali podjemna pogodba, za kar soglasje ni potrebno. Ustavno sodišče sicer ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov," so pojasnili.

Ustavno sodišče sicer ustavnih sodnikov samo ne voli in tudi ne razrešuje. "Pravila o nezdružljivosti v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost Ustavnega sodišča. Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil Zakon o Ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice," so še zapisali sodniki.

'Od izjave petih sodnic in sodnikov se ograjujemo'

Sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič so medtem posredovali svojo izjavo za javnost. Kot so zapisali, se od izjav preostalih sodnikov ograjujejo. "Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju."

Dodali so, da je zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. "Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika."

Kot ocenjujejo, je večina ustavnega sodišča s svojo izjavo o spornosti opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti "prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. "Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije Ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno."

Sprašujejo se tudi, kako večina sodnikov v svoji izjavi "niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave Predsednice DZ, ki posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa". 

Ministrstvo za pravosodje nima nobenih pristojnosti

Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da je ustavno sodišče samostojni in neodvisni državni organ. "Ministrstvo za pravosodje – niti v razmerju do njega kot državnega organa sui generis niti v razmerju do ustavnih sodnikov – nima nobenih pristojnosti.  Ministrstvo sicer na podlagi 37. člena Zakona o državni upravi opravlja naloge tudi za področje ustavnega sodišča, vendar pa – ker ne gre za sistem rednega sodstva – se ta pristojnost omejuje zgolj in le na pripravo zakonodaje (priprava Zakona o ustavnem sodišču)."

Ker se pristojnost ministrstva ne razteza na razmerje do ustavnih sodnikov, tudi ne morejo presojati in se opredeljevati do vprašanj, povezanih s komentiranjem domnevnih dejanj ustavnega sodnika, pravijo na ministrstvu. "Nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika ni unikum v slovenskem pravnem redu, ampak je poznana tudi iz velike večine tujih ureditev. Gre za željo po zagotovitvi sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti."