Utrinkov bo to noč največ, a bo spektakel kvarila luna

Utrinki, ki jih pri nas poznamo kot solze svetega Lovrenca, bodo po pričakovanju najpogostejši v drugi polovici noči, predvsem zaradi bližajoče se polne lune, ki bo letos motila opazovanje. Nebo bo zaradi tega videti svetlejše, šibkejši utrinki pa zato ne bodo vidni, je za STA povedal Igor Žiberna z Astronomskega društva Orion. "V dobrih pogojih, kar pomeni na temnem nebu, lahko s prostim očesom vidimo do 120 utrinkov na uro. Seveda če opazujemo na svetlobno onesnaženem okolju, bo število manjše," je pojasnil.

Žiberna pri opazovanju utrinkov svetuje, da jih opazujemo s prostim očesom, astronomska oprema pri tem ni potrebna. Priporoča, da si izberemo svetlobno manj onesnaženo lokacijo, ki ima čim bolj odprto obzorje. "Včasih za šalo svetujem, da pred opazovanjem ne pozabiti na seznam želja," še dodaja.

Meteorski roj Perzeidov je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Frekvenca utrinkov se začne večati v drugi polovici julija. Res pa je, da se njihovo število pred vrhuncem naglo poveča, potem pa hitro upade.

Perzeidi ali solze svetega Lovrenca

Perzeidi so meteorski roj, ki navidezno izhaja iz ozvezdja Perzej in človeško pozornost privablja že več kot 2000 let. So posledica prašnih delcev, ki jih ob bližnjem srečanju s Soncem za seboj pušča komet Swift-Tuttle. To telo je sestavljeno iz kamenja in ledu ter ima premer okoli 26 kilometrov, kar je precej več, kot naj bi imel asteroid, ki je na prehodu iz krede v terciar povzročil izginotje dinozavrov. Njegova obhodna doba okoli Sonca je 133 let. Ko komet pride v bližino Sonca, začne led izparevati in ob tem se sproščajo manjši delci, ki jih vidimo kot kometov rep. Večina prašnih delcev v oblaku, ki daje meteorski roj Perzeidov, je starih okoli 1000 let. Obstaja pa tudi mlajši in svetlejši pramen prahu, ki je iz kometa izparel leta 1862. Na te delce prahu nato enkrat letno naleti Zemlja, ko prečka kometovo tirnico. 

Perzeidi veljajo za najhitrejše in najsvetlejše meteorje, saj večji del neba prepotujejo v manj kot sekundi. V Zemljino atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 200 tisoč kilometrov na uro, vendar Zemlji kljub temu ne predstavljajo nevarnosti, saj večinoma zgorijo vsaj 90 kilometrov nad njenim površjem, lahko pa povzročijo težave satelitom. Ker se pojavljajo v nočeh okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc, so poznani tudi kot solze svetega Lovrenca. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih, ki jih imenujemo bolidi. Ti dosežejo ali celo presežejo svetlost Venere in jim tudi umetna svetloba ne pride do živega. Ker gre za večje kamne, za seboj pustijo dolgo sled zelenkastih ali modrikastih odtenkov, ki lahko ostane vidna še nekaj minut.   

Meteorji so najlepše vidni tik pred jutranjim svitom in jih je najbolje opazovati v naravi, daleč stran od mestnih luči. Opazovalni prostor naj bo torej zunaj mestnih središč in naj omogoča pogled na čim večji del neba. Največ meteorjev bomo opazili, če bomo svoj pogled usmerili proti severnemu delu neba, upoštevajte pa tudi, da oči potrebujejo okoli 30 minut, da se navadijo na temo.

Vremenska napoved za danes je ugodna, vreme bo jasno in toplo, popoldne bo na zahodu naraščala koprenasta oblačnost. V torek bo spremenljivo oblačno s sončnimi obdobji, piše na spletni strani Agencije RS za okolje.