Matoz za avtocestno policijo in ločene plačne sisteme

Kandidat za ministra Franci Matoz je v predstavitvi pred odborom DZ za notranje zadeve in javno upravo izpostavil kadrovsko podhranjenost policije. Zavzel se je za nadgradnjo kariernega sistema policistov. Hkrati pa je poudaril, da bo treba "urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni dela javnega sektorja". 

Je pa kasneje še dejal, da je treba reformo plačnega sistema v javnem sektorju dokončati s "krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost".

Izpostavil je tudi pomen razvijanja vodstvenega kadra v policiji, vključno z zagotovitvijo denarja za dodatna izobraževanja. "Navedenih ukrepov ni moč izpeljati čez noč, si bom pa prizadeval, da bodo z jasno določenimi cilji realizirani v čim krajšem času," se je zavezal Matoz.

Prepričan je, da je treba "redefinirati obstoječo organiziranost uprave kriminalistične policije", kjer deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Proces preiskovanja kaznivih dejanj mora po njegovih besedah temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije, s čimer bi z obstoječim številom kriminalistov povečali učinkovitost.

Matoz, sicer dolgoletni odvetnik predsednika vlade Janeza Janše, je ocenil, da je NPU ob kadrovskih kapacitetah, ki jih ima, premalo izkoriščen. Hkrati ima poseben položaj v hierarhičnem ustroju policije, vendar meni, da ni dosegel svojega namena. Kot je dejal, je treba "redefinirati obstoječe pristojnosti NPU in njegovo diskrecijsko pravico za prevzem preiskave".

Verjetni bodoči minister in nekdanji miličnik Matoz bo posebno pozornost namenil "ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj ter do gospodarske in organizirane kriminalitete". Dejal je, da bodo pri tem sodelovali z novim organom Skok, ki "bo v kratkem ustanovljen".

Izpostavil je, "da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organiziran kriminal in korupcijo, kar slabi zaupanje v pravno državo, povečuje pa socialno neenakost, vse pa to vodi do povečanega splošnega nezadovoljstva v družbi".

Matoz, ki je poudaril, da bo razmerja med svojim delom in delom generalnega direktorja policije "v času svojega mandata strogo spoštoval", je še dejal, da se bo začel takoj pogajati s policisti, ki so pred volitvami napovedali stavko. Meni še, da je treba policijo razbremeniti nepotrebnih birokratskih postopkov.

Spomnil je, da koalicijska pogodba ponovno uvaja avtocestno policijo, za katero je ocenil, da bo prispevala k sistematičnemu vzpostavljanju reda na cestah, izboljšanju pretočnosti prometa in prometni varnosti.

Nemudoma bodo pristopili k izvajanju pakta o migracijah in azilu. Posebno pozornost bodo namenili nezakonitim migracijam. "Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav," je dejal Matoz.

Nazadnje se je dotaknil romskega vprašanja, kjer je napovedal nujno potrebo po večji prisotnosti policistov na terenu. Zavzel se je odpravo številnih anomalij v t. i. Šutarjevem zakonu, denimo nedomišljeni ureditvi prekrškovnih postopkov.

Matoz je napovedal, da bo ob nastopu funkcije takoj preveril smotrnost služb in delovnih mest na dosedanjem ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za javno upravo, ki ju bodo pod novo vlado združili v en resor. Vendar to po Matozovih besedah ne pomeni, da se bodo "obstoječe službe iz dosedanjih resorjev zgolj prenesle v nespremenjeni obliki". Zavzel se je za vitko in učinkovito ministrstvo, kar pomeni, da bodo določena delovna mesta, če bo treba, ukinjena zaradi podvajanja.

"Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen," je poudaril Matoz, za katerega bo to temeljno izhodišče pri urejanju resorja. Upravo je treba preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo, je izpostavil.

Pripravili bodo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju organizacij in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v ustavi. Treba je tudi urediti decentralizacijo in začeti postopke za ustanovitev pokrajin.

Poslanca iz vrst SDS Žana Mahniča je zanimalo, kako bo Matoz ravnal v primeru afere Black Cube. Matoz je pri tem zagotovil, da so razmerja med ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, prav tako med ministrstvom in policijo. "To bom strogo spoštoval. Minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa se vmešavati v konkretne policijske postopke," je izpostavil. Kot pravi, sicer ni seznanjen s konkretnimi dejstvi, se mu pa zdi, da se zadeva Black Cube ne preiskuje dovolj hitro.

Mahniča je še zanimalo, kako bo policija ravnala ob morebitnih protestih. Ob tem je izrazil pričakovanje do dviga ugleda poklica policista in s tem zaupanja javnosti v policijo. Glede ugleda policistov se je Matoz strinjal, da ga je treba povrniti, "ne moremo dovoliti, da se policisti bojijo uporabiti pooblastila zaradi medijskih pritiskov, nerazumevanja vodstvenega kadra". Zagotovil je, da bodo imeli policisti popolno podporo in zaščito, če bodo ravnali zakonito in strokovno pravilno.

Glede ravnanja policije v času morebitnih protestov pa Matoz meni, da je izražanje stališč na protestih dovoljeno do meje, ko pride do ogrožanja pravic drugih. "Če je to vprašanje šlo v smeri uporabe prisilnih sredstev, ki kažejo na vodne tope, zagotavljam, da je to stvar policije, ki bo jasno in strokovno ocenila, katera prisilna sredstva bo uporabila," je navedel. Matoz si sicer želi, da protestov ne bi bilo, prav tako ni pristaš uporabe prisilnih sredstev.

Poslanka iz vrst Svobode Janja Sluga je spomnila, da je Matoz zastopal Janšo in nekatere druge vidne člane SDS v postopkih pred sodišči. Tako Sluga predloga za Matozovo kandidaturo ne vidi kot nagrado za preteklo delo, ampak "bolj v smislu opravljanja nove storitve za mandatarja", ki jo bodo zdaj plačali davkoplačevalci. Glede napovedi o ureditvi ločenih plačnih sistemov za nekatere vrste poklicev pa jo je zanimalo, katerih težav ni mogoče rešiti v okviru enotnega plačnega sistema in kakšne so pričakovane ocene javno finančnih stroškov.

Matoz je odgovoril, da strokovnih podlag in izračunov nima, to bo sledilo ob pripravi spremembe zakona, je napovedal. Zaveda se, da je težko najti konsenz v enotnem plačnem sistemu, meni pa, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene.

Več poslancev je Matoza vprašalo glede domnevnega konflikta interesov pri opravljanju funkcije, saj je kot odvetnik večkrat zastopal Janeza Janšo. Matoz je odgovoril, da v tem ne vidi nikakršnega konflikta interesov. "Svoje delo sem kot odvetnik opravljal za tisoče ljudi in s tem nimam nikakršnih težav," je poudaril. Meni, da je treba uradniški svet ukiniti, saj meni, da svoje funkcije ni opravil, pri tem pa se je skliceval na imenovanje nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Kot je dejal Matoz, bo sam zagovarjal višje strokovne standarde.

Člani odbora so nato glasovali o ustreznosti kandidata, čeprav je poslanka Svobode Lena Grgurevič kandidatu želela postaviti nova vprašanja. Predsednik odbora Mahnič je kljub temu prešel na glasovanje, pri tem pa dejal, da Grgurevičeva ni članica odbora.

Matoz je zaslišanje pred pristojnim odborom DZ uspešno prestal. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članov odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo, proti je bilo šest članov. 

V izjavi za medije po potrditvi je dejal, da se o menjavi generalnega direktorja Policije še ni odločil. "Ko bom zadosti ocenil možne kandidate, se bom tudi odločil za menjavo," je dejal.