V katerem primeru se lahko zadeve izvensodno poravnajo odloči tožilec, ki primer obravnava. Vsekakor pa se splača tako oškodovancu, ki tako aktivno sodeluje recimo pri odmeri odškodnine, kot tudi storilcu kaznivega dejanja, saj po poravnavi storilec ni zaveden v kazenski imenik. Izvensodnih poravnalcev je v Sloveniji trenutno 300. Njihovo delo bo prostovoljno, z manjšimi zneski pa bodo nagrajeni v primeru, če bo poravnava uspešna. Od izvensodnih poravnav bodo imeli koristi tako tisti, ki se zaradi manjših zadev pravdajo na sodiščih kot tudi država. Gneča na sodiščih bo manjša, sodni stroški pa nižji. Stranke, ki se bodo izvensodno poravnale, pa stroškov sploh ne bodo imele.
Avtor:
Ministrstvo za pravosodje je uvedlo možnost izvensodnih poravnav. Te bodo prišle v poštev za tiste kazenske postopke, za katere je zagrožena kazen do treh let zapora. Izvensodne poravnave torej pridejo v poštev le za manjša, takoimenovana bagatelna dejanja, med katere se uvrščajo nasilje nad ljudmi in nad stvarmi, lažje telesne poškodbe, goljufije, kraja avtomobila in podobno.
Avtor:
