Uvozi, izrabi, zavrzi

Zgodbe o delavcih, ki so prišli v Slovenijo v upanju na boljše življenje, so grozljive. Izkoriščanje, slabe življenjske razmere in vprašljiva varnost skoraj vedno spremljajo njihovo bivanje ne samo tu, ampak pravzaprav povsod, kamor odidejo s trebuhom za kruhom.

Primer, ki je v zadnjem letu gotovo najbolj pretresel, je bil požar v samskem domu v Šentvidu, ko je brez vsega ostalo 150 delavcev. Zgorela jim je streha nad glavo, skromno premoženje, obleke in dokumenti.

Kako naprej, če delaš 14 ur dnevno in na mesec kar šestkrat presežeš zakonsko dovoljeno število nadur? Možnosti v takšnih primerih, razen poskusiti srečo v drugem samskem domu, pravzaprav ni. Od svoje skromne plače, običajno dobijo nekaj sto evrov, morajo samo za posteljo odšteti okrog 120. Pri tem pa si tako kopalnico kot štedilnik delijo s tudi do 20 sostanovalci.

Ena od skrajnosti, o kateri smo prav tako že poročali, je tudi nekdanje gostišče v Šmarci pri Kamniku, kjer delavci živijo celo v kleti. V objektu naj bi bilo sicer 14 sob s 50 ležišči, pri čemer je v nekaterih sobah tudi osem postelj, začasno prijavljenih stanovalcev pa je krepko več. Lani, ko smo preverjali, jih je bilo 86.

Varnostni standardi so daleč od ustreznih, pravijo poznavalci, ki nočejo biti imenovani. Pogoste so nesreče, hude poškodbe, pa tudi smrt. Lani so policisti na primer ugotovili, da je Makedonec, ki je medicinskemu osebju razložil, da ga je zbil avtomobil, lagal. Razlog? Navodila delovodje. V resnici ga je povozil bager.

Kriza poslabšuje stanje

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob dnevu imigrantov tako opozarjajo, da pri nas še vedno velja "uvozi-izrabi-zavrzi", zato je potrebno nemudoma ratificirati konvencijo.

Generalna skupščina ZN je 18. decembra 1990 sprejela mednarodno konvencijo o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov, ki je uradno stopila v veljavo 1. julija 1993. Kljub temu pa raziskava Mednarodne organizacije za delo o vplivu globalne krize na migrante kaže, da konvencijo komaj kdo upošteva. Ugotovili so namreč, da kriza negativno vpliva na življenje migrantov, poslabšuje delovne pogoje, navsezadnje zvišuje tudi ksenofobijo, je opozoril svetovalec za zaposlovanje pri ZSSS Goran Lukič in spomnil na slovensko uredbo o integraciji tujcev, ki migrantom ne zagotavlja niti brezplačnega tečaja slovenskega jezika.

Trikrat do štirikrat pogostejše kršitve

Delodajalci pri delavcih migrantih kar trikrat do štirikrat pogosteje kršijo delovnopravno zakonodajo kot pri slovenskih delavcih, je ob tem povedal izvršni sekretar za pravno področje pri ZSSS Andrej Zorko. Največ tovrstnih kršitev je pri delovnem času, nadurah, plačilih prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje, izplačilom plač in tudi v zvezi z zaščitnimi sredstvi.

Poudaril je, da je delavcem migrantom, ko pridejo v Slovenijo, najpomembnejša plača, ki jo bodo zaslužili. "Pri tem pa niso seznanjeni z drugimi pravicami iz delovnega razmerja in delodajalci to s pridom izkoriščajo. Ne dajejo jim pogodb o zaposlitvi, jih ne prijavljajo v zdravstveno ni socialno zavarovanje, delajo po 14 ur po sedem dni v tednu in drugo," pravi Zorko in opozarja, da vsi priseljenci ne znajo slovenskega jezika, medtem ko je pogodba o zaposlitvi le v slovenščini.

'Inšpektorat ni dovolj učinkovit'

O stopnji varnosti v Sloveniji lahko govorimo takrat, ko bo zaščiten njegov najšibkejši člen, to pa so priseljenci, je prepričan Zorko in izpostavil potrebo po takojšnji ratifikaciji konvencije ZN o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov. ZSSS je že večkrat vlado pozvala, da pripravi ustrezen predpis, ki ga je sicer po besedah Zorka že julija pripravila, vendar ga ni obravnavala.

Ko je govoril o kršitvah delovnopravno zakonodaje, je Zorko omenil tudi inšpektorat za delo, ki po njegovih besedah ni tako učinkovit, kot bi si sindikati želeli. Smiselno bi bilo razmisliti o nekoliko drugačnem delu inšpektorata, da bi socialni partnerji oz. sindikati lahko vplivali na delo le-tega, je dejal.

Uvozi-izrabi-zavrzi

Mednarodni dan migrantov je tudi opomin na vse pravice, ki so migrantom zagotovljene z mednarodno konvencijo o varstvu pravic priseljenih delavcev migrantih, pa je poudaril prvak ZZZS Dušan Semolič.

"Treba se je zavedati, da je tudi veliko slovenskih državljanov, ki živi in dela v EU in ima status migrantov. S tem, ko se borimo za položaj migrantov v Sloveniji, prispevamo tudi k družbeni klimi v EU," je menil Semolič in dodal, da je v Sloveniji z vstopom v EU vse več ljudi, ki prihajajo iz EU, kar vnaša dodatne razsežnosti pri življenju in delu migrantov v Sloveniji.

Po Semoliču je v Sloveniji, kar zadeva tujo delovno silo, še vedno prisotna formula "uvozi-izrabi-zavrzi", še vedno je velika stopnja izkoriščanja, zlorabe položaja migrantov. To ni samo delovna sila, to so predvsem ljudje, ki so izjemno ranljivi. Zato je Semolič pozval na čimprejšnjo ratifikacijo konvencije o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov, ki bo zagotovila dosledno spoštovanje kolektivne pogodbe, zaščitne zakonodaje in dosledno preganjanje kršitev.

Izrazil je upanje, da se bo položaj migrantov izboljšal, ko se bo izboljšal položaj vseh delavcev in delavk v Sloveniji.