Slovenija

V 90. letu starosti je umrl Ivan Oman

Ljubljana, 18. 08. 2019 08.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Ti.Š. / A.K.
Komentarji
64

V 90. letu starosti je umrl starosta slovenskega osamosvajanja – Ivan Oman, eden izmed pobudnikov, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze. Ta velja za prvo demokratično stranko, ustanovljeno v času 'politične pomladi'.

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so danes sporočili iz stranke SLS. Oman je bil eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Kot kandidat Demosa je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije, leta 1992 pa za poslanca prvega sklica DZ. Star je bil skoraj 90 let.

"Članom SLS, prijateljem in vsem, ki ste ga spoštovali, sporočamo žalostno vest, da je sinoči umrl Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, velik borec za pravice kmetov in karizmatični narodni voditelj. Naj se v Bogu spočije njegova duša," so ob tem zapisali na Twitterju.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Odzivi: Danes žaluje ves slovenski svet

Sožalje družini je že izrekel predsednik republike Borut Pahor: "Moje iskreno sožalje družini Oman. Danes žaluje ves slovenski svet. Ivan Oman je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden očetov naše države."

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

Poslovil se je velik domoljub, ustanovitelj tedanje Kmečke zveze, Ivan Oman, ki je aktivno sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije in vanjo tudi ves čas verjel, je ob Omanovi smrti na Twitterju zapisal predsednik vlade Marjan Šarec. "Vedno se ga bomo spominjali in mu bomo hvaležni," je dodal, njegovim domačim pa izrekel iskreno sožalje.

Na smrt Ivana Omana se je odzval tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Med drugim je zapisal, da je Oman kot človek dialoga prispeval, da je predsedstvo nekdanje Republike Slovenije enotno sprejemalo odločitve, pomembne za uspeh prizadevanj v procesu ustanavljanja samostojne države. "Ponosen sem na čase sodelovanja z njim," je dodal: "Ivan Oman je bil preudaren človek in trezen politik. V ospredje svojega političnega delovanja je postavljal interese slovenskega naroda in države. Temu je zmogel podrejati svoje strankarske interese. " 

V stranki SDS so ob smrti Ivana Omana zapisali, da se je poslovil starosta slovenske politične pomladi, ki je znal z jasno in kritično mislijo odločno izpostavljati smer, v katero bi moral iti narod, če bi želel doživeti blagostanje. Izrazili so hvaležnost za njegovo delo. Prvak stranke Janez Janša pa je zapisal, da se je poslovil pogumen Slovenec.

Ob smrti staroste slovenske politike Ivana Omana se je odzval tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Na Twitterju je zapisal, da je bil Oman "ljubeč mož in skrben varuh svoji družini, pokončen kristjan, dosleden domoljub in preudaren politik". "In vedno kmet, ki stalno razmišlja, kako bi lahko njegovo posestvo napredovalo," je dodal.

Oče sedmih otrok 

Janez (Ivan) Oman se je rodil 10. septembra 1929 v Zmincu. Z ženo sta imela sedem otrok.

Kot "kmet iz Zminca" v Poljanski dolini se je že v času nekdanje socialistične Jugoslavije zavzemal za pravice kmetov v Sloveniji. Ob začetku procesa demokratizacije Slovenije konec 80. let je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze in leta 1988 postal njen prvi predsednik.

Po osnovni šoli je začel delati na očetovi kmetiji, leta 1960 pa tudi prevzel posestvo. Po letu 1968 je postal občinski odbornik, a je ob uvedbi delegatskega sistema leta 1974 s tega mesta odstopil. V sedemdesetih letih je organiziral kmečka društva, ki pa so bila kmalu razpuščena. Do začetka procesa demokratizacije in osamosvajanja je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec.

SKZ velja za prvo demokratično stranko, ustanovljeno v času tako imenovane politične pomladi

Leta 1988 je na povabilo Emila Erjavca prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze, 12. maja istega leta je bil v Unionski dvorani v Ljubljani izvoljen za njenega predsednika, kar je ostal do leta 1992. Pozneje se je včlanil v Slovenske krščanske demokrate (SKD), vodenje stranke SLS (SKZ velja za njeno predhodnico) pa je prevzel njegov zet Marjan Podobnik.

Sodeloval je v vseh večjih dogodkih demokratizacije ter osamosvajanja Slovenije. Na svoji kmetiji je novembra 1989 gostil tudi srečanje, na katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos).

Vodenje Demosa je tedaj prevzel Jože Pučnik, Oman pa je bil podpredsednik. Na predstavitvi Demosa januarja 1990 v Cankarjevem domu je izgovoril tudi svoj znameniti vzklik: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!"

Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Ob njem so sedeli še Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dušan Plut in predsednik predsedstva Milan Kučan.

'Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija'
'Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija' FOTO: Bobo

Bil je edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev Slovenske vojske in ni podpisal tako imenovane 'deklaracije za mir'.  Leta 1992 je pristopil k SKD ter kandidiral na njihovi listi na kateri je bil tudi izvoljen za poslanca prvega Državnega zbora Republike Slovenije. Po izteku mandata se je od aktivne politike poslovil.

Leta 1996 je prejel državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

Ob 25. obletnici plebiscita je decembra 2015 dejal, da smo Slovenci ob osamosvojitvi pričakovali, da bo samostojna država nova Švica, "v resnici pa smo sedaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega". Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični, je dodal.

'Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija'

"Pretirano zadolževanje države, milijardne bančne luknje, stečaji podjetij, da ne zapišem stečaji v navednicah. Vse to nas tepe," je opozoril. Po njegovih besedah gremo iz krize v krizo. Privatizacija gospodarstva je po njegovih besedah žal v velikem delu postala "prihvatizacija".

Pred vsakimi volitvami se, kot je dejal, pojavi nova stranka, ki da bo prinesla rešitev, in ljudje glasujejo zanjo. "Ostane pa vse po starem, tako kot nekoč v t. i. socializmu. Reforma, pa spet reforma, da lahko ostane vse po starem. Vladajo pa lobiji in strici iz ozadja," je navedel. Zato se bo treba, je menil, oprijeti starih vrednot, kot so red, delavnost, poštenost, solidarnost in odgovornost.

Glede želje po enotnosti na desnici je Oman takrat dejal, da je treba poiskati minimalen skupen program in se tistega držati. Tako so po njegovih spominih delovali tudi v Demosu. "Izdelali smo program in dokler smo se ga držali, je bilo v redu," je spomnil. Po njegovih besedah v Demosu takrat niso bili vsi enakih misli, a so na koncu s konsenzom sprejeli sklep o enotnosti, strnili vrste in enotno stopili po poti do osamosvojitve slovenske države.

Izrazil željo, da bi 'ta narod prišel k sebi'

Junija 2016, ob 25. obletnici osamosvojitve, je Oman izrazil željo, "da bi ta narod prišel k sebi, da bi se sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, komu je dolžan za to, da živimo v takšni civilizaciji". Ob tem je dodal, da počasi razmišlja o tem, da bo treba spet priklicati lastovko slovenske pomladi.

Še decembra lani je nagovoril tudi več sto zbranih na slavnostni akademiji SLS ob 30. obletnici ustanovitve svoje predhodnice, SKZ. Dejal je, da se bil pred 30 leti z ustanovitvijo SKZ narejen prvi koraki v novo ero slovenske zgodovine, katerega se lahko slovenski demokrati spominjajo s ponosom. A je bil kritičen, češ da svoje države nismo vzeli dovolj resno. Pozval je k medsebojnemu sodelovanju vseh političnih opcij brez sovraštva in v duhu zdrave konkurence. "Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija," je dejal.

V podhodu v Unionsko dvorano, v kateri je bila 12. maja 1988 ustanovljena SKZ, je tedaj tudi odkril spominsko obeležje.

Da je Oman pomembno zaznamoval slovensko politiko in čas osamosvajanja države, mu priznavajo številni politični sopotniki pa tudi tekmeci. 

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.