V Ajdovščini do prvega hamburgerja, ki je nastal v laboratoriju

V Ajdovščini se nahaja laboratorij, ki v ničemer ne spominja na klasično kuhinjo, in mala posodica v rokah direktorice, ki je daleč od krožnika, a vendar bo v njej iz celice manjše od milimetra zraslo tkivo, ki bo nekoč lahko prava pleskavica ali klobasa.

"Po termični obdelavi je okus popolnoma enak," nam je zaupala direktorica Katja Križman.

No, če poenostavimo: najprej z naravno neinvazivno metodo pridobijo živalske celice, ki niso genske spremenjene. "Ko te celice selekcioniramo, jih damo v gojitveno posodo, kjer jih razmnožimo pri določeni temperaturi, ob dodatku hranil in ko dobimo zadostno količino jih spodbudimo, da se začnejo združevati v mišična tkiva," je razložila Križmanova.

Po sestavi enaka mesu, ki ga pridobijo z vzrejo živali, za izboljšanje okusa in teksture pa lahko po želji dodajo tudi maščobne celice. Ker ga gojijo v sterilnem okolju in lahko kontrolirajo njegovo sestavo, ne bo vseboval antibiotikov, pesticidov ali težkih kovin, je pojasnil raziskovalec Marko Ušaj. "Sam postopek kontrole bo večji in s tem tudi kakovost mesa večja, v končni fazi boš lahko vplival tudi na vsebnost holesterola, ga tudi eliminiral, vsebnost maščob, kakšnih maščob, ali bodo samo omega 3, ali bodo samo nasičene ..."

 "Glede na to, da gre za pravo meso, ne gre za substitut, ne gre za umetno meso, ampak za meso, ki ima enak okus, ki ima enako sestavino, mislim, da bo tudi lažje dokazati, da je to meso enako varno kot meso, ki zraste na živali," je dodal Boscarol. Ustanovitelj podjetja pravi, da je prednosti takšne pridelave mesa več, od dobrobiti za živali, namesto da jih ubijejo, jim vzamejo le eno celico, do dobrobiti za okolja, proizvodnja mesa z manj energije, emisij, vode in kmetijskih površin. Poleg tega klimatske spremembe na eni strani s poplavami, na drugi s sušo, vsak dan kažejo hujšo sliko, krme za živali pa enostavno zmanjkuje.

Nenazadnje gre gotovo za preživetje v prihodnosti, je prepričan Boscarol. "Šanghaj ima 30 milijonov prebivalcev, Kitajci jedo trikrat na dan, to je 90 do 100 milijonov obrokov na dan, v desetih dneh je to milijarda obrokov. Vse to prehraniti, Kitajska ima seveda tudi 170 velemest, to je vsak dan večji problem."

V dveh do treh letih naj bi dobili prve prototipe, v petih do osmih pa bi lahko že zagrizli v prvi ajdovski hamburger, ki je namesto v kuhinji nastal v laboratoriju.