V Avstriji polja res dišijo po kruhu?

Namesto v dobro plačano službo raje na polje

Ekipa Preverjenega se je pogovarjala z mladim kmetom Petrom Janežičem, ki se je pred devetimi leti odločil, da pusti dobro plačano službo, in se kot prvi v občini lotil ekološkega kmetovanja. Po njegovo moko, olja, predvsem pa po kruh hodijo ljudje od blizu in daleč. Prav tako se je ekološkega kmetovanja lotil Franz Baumgartner, njegove salame in mesni izdelki dobivajo najvišja priznanja tudi pri nas. Prihodnost kmetovanja Franz vidi v spreminjanju miselnosti mladih, da je pridelati nekaj na svoji zemlji prednost in ne izguba časa ter denarja.

Prvi v Evropi po ekološko obdelani zemlji

Avstrija v Evropski uniji zaseda prvo mesto po ekološko obdelani zemlji, v letu 2021 je bila namreč ekološko obdelana kar četrtina vseh kmetijskih površin. Na področju ekološke pridelave imajo registriranih blizu  24.000 kmetijskih obratov, kar predstavlja skoraj 22 odstotkov vseh kmetijskih obratov v državi. Na območju Salzburga na primer je več kot polovica kmetij ekoloških, na jugu Koroške 20 odstotkov.

Hanzi Mikl iz Ziljske doline, ki je najprej kmet, kot pravi, potem šele uradnik, je namreč tudi direktor koroške kmetijsko-gozdarske zbornice, je prepričan, da se je razvoj ekološke pridelave pred 20 oz. 30 leti začel tudi zato, ker so z lastnimi ekološkimi znamkami začele poslovati tudi veletrgovine. Sam razliko med Slovenijo in Avstrijo glede kmetovanja vidi v večjem spoštovanju kmetov na avstrijski strani.  Država se zaveda, da mora tudi ne najbolj rentabilne kmetije vzpodbujati, tudi z višjimi subvencijami ali drugimi ugodnostmi, zaradi ohranjanja krajine, turizma in samooskrbe. Predvsem pa, kot pravijo koroški kmetje, zna poslušati tiste, ki dlje časa preživijo na polju kot v pisarni.

V oddaji Preverjeno danes tudi o manj idealni sliki avstrijske agrarne politike, ki, kot pravijo kmetje, postaja precej zbirokratizirana. Pa tudi o tem, zakaj bodo avstrijske ekološke kmetije kmalu začeli preletavati droni.