Po poročanju našega sarajevskega sodelavca, je namestnica finančnega ministra Sefika Hafizović izjavila, da v vladi federacije podpirajo predlog nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke. Po njenih besedah ni razlogov, da Slovenija ne bi vrnila depozitov bosanskih varčevalcev.
Vlada federacije BiH je istočasno izničila odlok iz lega 1993, po katerem je sarajevska poslovalnica Ljubljanske banke postala samostojna, kar je bil tudi glavni argument, da sredstev ni vrnila varčevalcem.
Vlada federacije BiH svetu ministrov predlaga, naj omeji uvoz slovenskih izdelkov, predvsem sokov, mesa in mineralne vode. Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da takšna odločitev pomeni grobo kršitev prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in BiH, ki je začel veljati v začetku letošnjega leta. Tanja Rupnik, vodja Oddelka za mednarodno sodelovanje pri gospodarski zbornici, pravi, da so pri GZS razočarani, da se skupina državljanov BiH na tak način loteva reševanja vprašanja, ki ni v pristojnosti gospodarstva temveč v pristojnosti vladnih institucij in seveda stvar nasledstvenih pogajanj. "Ocenjujemo, da gre za vrsto političnega pritiska," dodaja Rupnikova.
Da takšni postopki varčevalcev niso v interesu obeh gospodarstev, naj bi dokazovalo zelo dobro tovrstno sodelovanje med Slovenijo in BiH. "Drži dejstvo, da Slovenija v BiH izvozi precej več kot od tam uvozi, vendar se slovenska podjetja neprestano prizadevajo, da bi ta trgovinski debalans premostila z neposrednimi investicijami v BiH," pravi Rupnikova. Slovensko gospodarstvo je namreč največji neposredni tuji vlagatelj, slovenska podjetja so v Bosni doslej odprla tri tisoč novih delovnih mest. Na gospodarski zbornici zato menijo, da bi bojkot škodoval obema državama ter dodajajo, da je za protiukrepe še prezgodaj, če pa bodo Bosanci grožnje uresničili, bo Slovenija ustrezno ukrepala.
