'V boju za lastno življenje ne moreš biti utrujen'

"Ne priznavajo našega obstoja," je ocenil Volodimir Zelenski. In dejal, da Ukrajinci s svojim bojem evropske narode ščitijo pred prav takšno usodo, "pred širjenjem tistih, ki so izgubili človečnost, tistih, ki posiljujejo otroke pred starši, stradajo starejše, napadajo trgovske centre ter mučijo in zaslišujejo ljudi v taboriščih na zasedenih območjih. Ukrajinske otroke ločujejo od staršev in jih dajejo v posvojitve v Rusijo, čeprav dobro vedo, da imajo ti otroci v Ukrajini sorodnike."

Ruske pritiske na Evropo, ki so povezani z vojno v Ukrajini, je označil za "cinične",  Rusijo je obtožil povzročanja energetske in cenovne krize v Evropi.

Ob ruskem režimu je izpostavil tudi odgovornost tistih, ki dejansko ubijajo, in proizvajalce orožja, pravzaprav vse, ki podpirajo "rusko morijo, skorumpirane ruske uradnike in širijo sovraštvo ter promovirajo vojno".

Pa tudi tiste, ki ostajajo tiho, ko vidijo, kaj se dogaja, a ne storijo ničesar. "Ne protestirajo, ne borijo se, čeprav so povsem varni v svoji državi." Vojna v Ukrajini se je začela leta 2014 in Rusija že več kot pol leta uporablja vso svojo razpoložljivo moč, da uničuje državo in deli kontinent, je poudaril in dejal, da so evropske države tako ali drugače že izkusile ruske apetite.

Ruse, "ki še imajo nekaj dostojanstva", je opozoril, da bi morali biti tisti, ki najprej nasprotujejo tej vojni. "Če imajo vest, če jih je sram ... Ampak ne vidimo, da bi njihovi državljani protestirali – niti tam, kjer ni nevarnosti za povratne udarce," je ocenil. Zakaj se to dogaja, se je vprašal, in Evropo znova opozoril, da "nihče ni varen". Dejal je, da Rusi zdaj prihajajo kot turisti, drugič pa bodo morda imeli drugačne ukaze.

Vprašal se je tudi, zakaj je toliko tistih, ki čakajo in gledajo, ko se nekdo drug bori proti ruskemu terorju, in pozval k uporu. Kdor se ne bori proti terorju, ga podpira in zato nosi odgovornost za posledice, je poudaril. "Država, ki grozi vsem, bi morala biti pod popolnim embargom," je pozval.

"Ukrajina je za svobodo in ideale, ki jih delimo z vami, plačala strašno ceno," je dejal Zelenski. Izpostavil je uničena mesta, izgubljena življenja. Dejal je, da težko gledajo, kako se zdaj smehljajo tisti, ki upajo, da bo Rusija zmagala in se bo vse "vrnilo v normalnost". "Ukrepati moramo zdaj, da bo svoboda zaščitena za prihodnje generacije, da bosta stabilnost in razvoj Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana zagotovljena," je dejal in pozval k podpori v obliki sankcij proti Rusiji in orožja za Ukrajino, da bi bil boj dobljen čim prej. Pozval je k večjemu sodelovanju v Evropi, večji medsebojni pomoči: "Močna Ukrajina pomeni močno Evropo, močan Zahodni Balkan pomeni močno Evropo."

Evropske države je vzpodbudil, da ruske državljane, ki tam prebivajo, vzpodbujajo, da zahtevajo spremembe ruske politike: "Naj ne bodo tiho, naj ne sodelujejo." Vsem, ki Ukrajini že pomagajo, pa se je zahvalil. "To cenimo. Ko se borimo, se borimo za Evropo." Izrazil je prepričanost v zmago, ki bo zmaga tudi za tiste, ki so se za svobodo borili v preteklosti.

Prisotni so po nagovoru Zelenskega vstali in mu zaploskali. Na vprašanje, ali ga ob žalostni obletnici – pol leta vojne - skrbi, da Evropa postaja utrujena od vojne, je dejal, da je država res hvaležna evropskim voditeljem za podporo, ki jo je bilo slišati na današnjem BSF, saj je to pomemben signal družbi. Da pa so pomisleki seveda upravičeni, tudi, ker Rusija beleži določene uspehe. Med drugim rast cen energije. "Spomnil bi rad, da so bile visoke cene energije umetno ustvarjene, še preden se je razplamtela največja agresija," pa opozarja Zelenski. Rusijo je obtožil blokiranja poti, kar pa, kot pravi, traja že leta – le da zdaj bolj odkrito.

"Utrujenost od vojne pomeni veliko tveganje za cel svet. Rusija je strateški izziv in z njo se je treba spoprijeti strateško," je prepričan Zelenski. Prepričan je, "da Rusiji ni mogoče ponuditi roke, saj vas bo potem napol požrla, takšen je apetit".

Izpostavil je, da so bili poskusi soglasja z Rusijo po priključitvi Krima. "Hoteli so, da podpišemo sporazum v Minsku in smo ga. In kaj se je zgodilo? V boju za lastno življenje ne moreš biti utrujen! Upamo pa, da se za življenja ne boste borili na svojem teritoriju."

Na vprašanje, kaj meni o upiranju nekaterih evropskih držav, da sankcionirajo ruske turiste – nemški kancler Olaf Scholz je na primer dejal, da ne gre sankcionirati navadnih Rusov, pa je dejal, da to ni Putinova, ampak ruska vojna, saj so ga izvolili Rusi. Obregnil se je ob dejstvo, da lahko Rusi še naprej pošiljajo svoje otroke na evropske šole, kupujejo evropske nepremičnine in uživajo v potovanjih, medtem ko se njihova država bori proti vrednotam, v katerih po drugi strani uživajo. "Če hočeš imeti vpliv, moraš živeti po pravilih," je bil jasen Zelenski.

Strokovnjake sicer skrbi, da bo vojna v Ukrajini trajala leta. "Težko je napovedovati, imamo pa Ukrajinci pravico, da se borimo za naše ozemlje, ki je mednarodno priznano," pravi ukrajinski predsednik.

"Želimo si povrniti teritorij, ne želim pa govoriti o datumih, kdaj in kako se bo to zgodilo," pravi Zelenski. Glede tega, kdaj bi sedel za pogajalsko mizo, pa je dejal, da je Rusija tista, ki se ne želi pogajati, ampak postavlja ultimate ter želi, da se Ukrajina odpove svojemu ozemlju. Dodal je, da je potrebno razumeti, da bo Rusija takoj prišla po druga ozemlja, če se čemu odpovejo. "Poudarjam, nismo začeli vojne, branimo svoj teritorij." Ocenil pa je, da bo Rusija privolila v pogajanja, ko bo videla, kako svet na vso moč podpira Ukrajina. "Bolj, kot smo enotni, hitreje bomo dosegli zmago in pravico."

Golob: Ukrajinci nimajo privilegija biti utrujeni

Premier Robert Golob, ki je prav tako sodeloval v razpravi voditeljev, je dejal, da utrujenost od vojne dejansko prihaja v Evropo, da pa je treba zelo resno vzeti besede Zelenskega, da tisti, ki se bori za življenje, nima časa za utrujenost. "Ko gre za podporo Ukrajini, ne smemo biti utrujeni, kajti oni nimajo tega privilegija, in tega se moramo zavedati," je dodal Golob.

Islandski predsednik Guoni Thorlacius Johannesson je Zelenskega ocenil za močnega voditelja. Ocenil je, da svet potrebuje več močnih voditeljev in manj avtoritarnih voditeljev, kjer gre za silo in prisilo. "Tega ne potrebujemo."

Hrvaški premier Andrej Plenković je ocenil, da je podpora Ukrajini res velika – kot je tudi nujno. "Za Rusijo Ukrajinci niso Ukrajinci, ampak 'majhni Rusi'. V Moskvi tudi tekmujejo, kdo bo bolj radikalen, ne kdo bo bolj razumen," je ocenil.

Albanski premier Edi Rama pa je prepričan, da bi morali na panel povabiti druge države, če želijo videti države, utrujene od vojne. Izpostavil je Nemčijo in Italijo, torej velike države, ki imajo veliko za izgubiti. "Mi pa smo videli vojno, vemo, kakšna je. Tveganje je veliko. Ukrajinci so odporni, to je dobro. Dobra novica je, da niso izgubili, Rusija še ni zmagala. Upam pa, da bodo bogate države vztrajale pri podpori. Ampak ko gledam račune, kritike pa nisem več tako prepričan. Veliko držav vojne že dolgo ni videlo drugje kot v filmih." Veliko bo odvisno od tega, čemu se bogate države lahko odpovedo, je ocenil, saj obstaja možnost dolge vojne. "Mi smo pripravljeni podpirati Ukrajino, ampak Albanija Ukrajini ne more pomagati zmagati."

Predsednica Moldavije Maia Sandu pa je dejala, da je njena država hvaležna Ukrajincem za njihov boj. "Naš največji prispevek je bila skrb za begunce." Dejala je, da tudi Moldavija želi ostati del svobodnega sveta.

Na vprašanje, ali je vojna lahko tudi priložnost za energetski prehod je Golob ocenil, da je vse skupaj zapleteno. "Ko gre za zagotavljanje plina za to zimo iz virov, ki niso ruski, mislim, da smo na dobri poti. To ne pomeni, da bo plin poceni, ampak mislim, da lahko Evropa preživi zimo, četudi Rusija ustavi dotok. Ne bo pa poceni. Cene energentov so težava, ker se pojavljajo tudi na trgu elektrike." Glede zelenega prehoda pa je ocenil, da bi bilo bolje brez vojne. "To zimo bomo skurili vse, kar imamo, da bomo preživeli. Namesto čistejšega plina, bomo kurili nafto. Na kratek rok to torej ne pomaga. Pomaga pa v smislu, da se trenutno investicija v denimo solarne panele hitro povrne, kar pomeni veliko let brezplačne energije. To je dober čas za investiranje, če imate denar." Še vedno pa bo potrebna pomoč države, še posebej v obliki investicij v električna omrežja, je ocenil.

Plenković je ponovil, da je njegova država pripravljena sosedam pomagati pri diverzifikaciji energetskih virov. Država v tem smislu načrtuje tudi nove investicije. "Hrvaška bo tako postala strateška točka v regiji," je poudaril.

Še pred vojno pa se je v zeleno energijo usmerila Islandija. Njihov predsednik je na vprašanje, kaj lahko njihova izkušnja nauči Evropo, dejal, da je ključna povezanost. Dejal je, da bi njegova država zaradi lege lahko zanemarjala vprašanje varnosti, a tega ne počnejo. "Ko je ogrožena varnost kontinenta, smo ogroženi vsi, četudi nas to ne zadeva neposredno. Vojna v Ukrajini to potrjuje še enkrat več." Tudi ko gre za energetiko je tako, je dejal. "Mi imamo veliko znanja, ko gre za hidro in geotermalno energijo, v Sloveniji se ukvarjajo z razvojem električnih letal ... To je razlog za optimizem. Ne potrebujemo krize, da sprejmemo prave odločitve." "Mladi mi pravijo, da bodo stavkali, ker tako ne gre naprej. Pravim jim, stavkajte, to vzbuja pozornost, ampak ne morete stavkati leta. Študirajte, postanite inženirji, znanstveniki, aktivisti in iščite odgovore," je še izpostavil.

Rama je dejal, da njegova država do Rusije nima posebnega odnosa. Dejal je, da tudi niso odvisni od ruskih energentov, ker se opirajo na domačo proizvodnjo hidroenergije, kar pa je težava v sušnih obdobjih. Država se je tudi odločila, da bo pokrila naraščajoče cene energentov za gospodinjstva in mala podjetja, čeprav to pomeni pritisk na proračun. Skrbi pa ga javno mnenje v drugih državah: "Javnost ne more spodnesti Putina, Scholza pa lahko." Dejal je, da so revnejši odpornejši in bodo Ukrajini dlje stali ob strani. Ko gre za Zahodni Balkan pa je izpostavil tudi vlogo EU, da se ne bi ponovila zgodba, ko so se morali v času pandemije po cepiva zatekati v zunanjim partnerjem – Rusiji, Turčiji, Kitajski ...

Po drugi strani Putina moti evropski vpliv. Maia Sandu meni, da je njena država v neprijetni situaciji, tudi oni čutijo pritisk Rusije in njene propagande. "Imamo ljudi, ki ne vidijo realnosti, prav tako je energetsko neodvisnost težko doseči hitro, zato smo ranljivi, kar skušajo ruske sile izkoristiti za destabilizacijo."

Pa je vojna v Ukrajini povezala EU, jo streznila? Golob je ocenil, da se morda tako zdi, ni pa to celotna resnica, odgovor pa bo viden šele čez kakšno leto. Dotaknil se je tudi širitve, kjer meni, da je prav tako veliko utrujenosti, saj nobena država ni pripravljena čakati še 20 let.

Medtem na svoj vpliv v tem delu sveta čaka tudi Kitajska. Rama je dejal, da je glede napredka pri vstopanju v EU "tragično optimističen". "Ljudje, ki ne poznajo življenja na Balkanu, nas pomilujejo. Ampak pravzaprav mi pomilujemo njih. Nikoli nismo dolgočasni in se ne dolgočasimo, čeprav življenje ni lahko," je pripomnil. Prepričan je, da vojna v Ukrajini za albansko približevanje EU ne pomeni novega zagona. Vprašanja z Bolgarijo namreč ostajajo.

Da ne pričakujejo posebne obravnave, je medtem dejala Sandu. Izpostavila pa je, da ruska grožnja ne bo minila, zato ima njihova demokracija znotraj EU boljše možnosti preživetja. "Ne iščemo bližnjic, izvedli smo reforme. Moramo pa sodelovati z EU. Nekateri, ki so ukradli naš denar, zdaj kupujejo nepremičnine v EU. Umazan denar se uporablja, da spodkopavajo naše krhke inštitucije, ki se borijo proti korupciji. Mi bomo opravili svoje delo, EU pa mora v tem videti priložnost."