Posameznica se je na zagovornika načela enakosti obrnila, ker naj bi jo zavrnili samo zato, ker je ženska. Navedla je, da je niso hoteli ostriči kljub temu, da si je želela moško frizuro, za kar je brivnica specializirana, so v povzetku odločbe zapisali pri zagovorniku.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi bilo možno takšno zavrnitev obravnavati kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije po 13. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki določa, da je neenako obravnavanje na podlagi spola pri ponujanju storitev dopustno, če jih ponudnik nudi izključno ali predvsem osebam enega spola.
Pri tem mora sicer zasledovati tudi legitimen cilj in uporabiti ustrezna, potrebna in sorazmerna sredstva za dosego tega cilja. Za potrditev izjeme od prepovedi diskriminacije morajo biti izpolnjeni vsi ti pogoji, sicer je ravnanje diskriminatorno.
V brivnici so v odzivu navedli, da niso usposobljeni za urejanje ženskih las ter da za striženje ženskih tipov las nimajo primernih izdelkov in orodij. Pojasnili so tudi, da želijo doseči kakovost storitev in zadovoljstvo strank, niso pa utemeljili, zakaj bi bila ta manjša, če bi v brivnici strigli tudi ženske, ki si želijo storitve.
Pri zagovorniku so tako ugotovili, da zavračanje striženja žensk v brivnici le zato, ker so ženske, ni ustrezno sredstvo za dosego teh ciljev in da torej zavrnitve ni mogoče obravnavati kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije.
