Čeprav se Zagreb uradno zavzema za rešitev, ki bo v skladu s politiko Evropske unije, pa obenem napoveduje, da bo cona, kljub nasprotovanju Ljubljane in Rima, zaživela v začetku oktobra.
Že pred časom sta Italija in Slovenija Hrvaški predlagali tri možne rešitve: ali se popolnoma odpove ekološko-ribolovnemu območju, ali počaka do leta 2007 oziroma dokler omenjena cona ne bi veljala za države članice Evropske unije, ali pa, da z Italijo in Slovenijo razglasi skupno ribolovno območje. Uradni Zagreb se do ponujenih rešitev konkretno ni opredelil. Predstavniki vlade vseskozi poudarjajo, da se zavzemajo za evropsko rešitev.
V hrvaških medijih pa se pojavljajo različni scenariji možnega razpleta tega spora. Za prilogo hrvaškega Vjesnika je spregovoril Davor Vidas, direktor pomorskega oddelka Nansenovega inštituta v Oslu, ki je prepričan, da je zamisel skupne cone nesmiselna in to zaradi količine ulovljenih rib v severnem Jadranu, saj Italija letno ulovi 200 tisoč, Hrvaška 20 tisoč, Slovenija pa dva tisoč ton rib. Davor Vidas v intervjuju za Vjesnik še razlaga, da so tudi druge ponujene rešitve zgolj forma brez vsebine, saj hrvaški predlog o ekološko-ribolovnem območju vključuje tudi ekološki vidik, ki naj bi ga celo Unija zanemarjala. Sogovornik hrvaškega Vjesnika na koncu priznava, da je uradni Zagreb morda storil napako, ker je ribolovno cono razglasil enostransko, a dodaja, da omenjenega spora nikakor ni možno rešiti s pritiskanjem na Hrvaško. Kljub vsemu pa ne gre spregledati dejstva, da so opozorila Hrvaški iz Bruslja, naj deluje v okviru dobrososedskih odnosov, vse glasnejša.
