V času epidemije vse več stisk. Pomembno je, da se o težavah pogovorimo

Situacijo, v kateri smo se znašli, vsak dojema in si jo razlaga po svoje, pojasnjuje psihoterapevt Heliodor Cvetko. Ne le da otroci ne morejo v šolo, odvzeli smo jim tudi druženje in telesno aktivnost. Tudi starejši se počutijo nemočne, omejili pa smo tudi stike z njimi. "Zagotovo je najtežje tistim, ki so zdaj eksistenčno ogroženi ali pa so tik pred tem in vidijo situacijo, kam to gre," meni Cvetko.

Že po prvem valu so zabeležili za 10 odstotkov več izplačanih enkratnih socialnih pomoči, zdaj pa je delež na območju ptujskega centra za socialno delo narasel že na 20 odstotkov. Stopnjujejo se tudi težave znotraj družin. Že to, da se nas večje število dalj časa nahaja na neki manjši površini, "povzroči to, da smo malo bolj sitni, da smo drug drugemu napoti, da se težje prenašamo. To povzroča konflikte, jezo in še kaj drugega".

Treba je prositi za pomoč

"V primerih, ko je že prej obstajalo kakšno nerazrešeno vprašanje med partnerjema, je seveda zdaj to eskaliralo. Po drugi strani pa so recimo otroci zdaj doma, vzpostavljajo se neke nove relacije znotraj družine," pa pravi direktor CSD Ptuj Miran Kerin. S temi spremembami nekateri lažje, pa drugi težje shajajo.

So pa tudi primeri, ko shajati ne morejo več. "Dobil sem klic očeta, ki pravi, da bo znorel, ker je sin študent zdaj doma, in da ne prenese, ko ga neprestano vidi za računalnikom,"  pove Cvetko in razloži, da je oče povedal, da bo nekoč počilo, če bodo takšne razmere trajale dlje časa.

K sreči je starš zaprosil za strokovno pomoč, a na žalost mnogi tega ne storijo, kar je narobe, pravi psihoterapevt. "Ko se odpremo, ko nekomu povemo, da nam je težko ali pa da potrebujemo pomoč, takrat doživimo neko olajšanje, ker odložimo svoje breme," še pove Cvetko.

Rekreacija sprošča serotonin, ki nam pomaga pri premagovanju stisk

Še bolje pa je, če se napetostim pravočasno izognemo – z racionalnim razmišljanjem in z veliko športne aktivnosti. Brez izgovorov, denimo da nam je bila naša dosedanja aktivnost onemogočena. Športni psiholog in mentalni trener Matej Lunežnik kot primer navede Primoža Rogliča, ki je nekoč skakal, zdaj pa vozi kolo.

Stiske in depresijo lahko namreč zelo učinkovito zdravimo s športom. "Ravno zdaj bi se morali bistveno več ukvarjati z določenimi športnimi panogami, ki so nam v tem trenutku na voljo. 12 tisoč korakov na dan namreč sproži enako količino serotonina kot ena antidepresivna tableta," razložil Lunežnik.