Golob navdušen nad ZD Celje: Primer dobre prakse naj se razširi po vsej državi

Sprva je spregovoril novi celjski župan Matija Kovač, ki je po obisku ZD Celje in sestanku s tamkajšnjo direktorico dejal, da njihove zdravstvene ustanove delujejo dobro, čeprav na področju zdravstva obstajajo določeni izzivi. "V Celju smo v zadnjih nekaj letih uspeli zagotoviti dobro in hitro oskrbo občank in občanov na primarni ravni," je dejal.

Z njim se strinja tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je z videnim v ZD Celje zadovoljen in nad vsem pozitivno presenečen. "Čeprav je s strani države in občine treba zagotoviti denar za infrastrukturo, je pomembno tudi, kako se z ekipami dela. Ljudje organizacije nikoli ne zapuščajo zaradi neustrezne infrastrukture, pač pa zaradi slabih odnosov ali zaradi neustreznega vodstva," je poudaril ter dodal, da zdravstveni timi v Celju ne odhajajo.

Ob tem je dodal, da si želi, da bi se takšni primeri dobrih praks razširili po celotni državi, "saj bomo lahko le tako na dolgi rok reševali zdravstvene izzive, ki so pred nami". "Ne želijo se hvaliti s svojimi dobrimi rezultati, a sam menim, da bi se morali prav dobri primeri večkrat pojavljati v medijih. Tako bodo tudi ljudje bolj pomirjeni in razmere bodo posledično boljše," je dejal.

Da so se s sodelavci soočili s težavami, je dejala tudi direktorica ZD Celje: "Delamo po planu, skrbimo, da nudimo tudi dodatne programe in zadostimo potrebam." Danes so tako odprli ambulanto za neopredeljene, ki deluje po pet ur na dan. V njej deluje osem zdravnikov, 15 medicinskih sester in administratorji. Kakšen je bil obisk na prvi dan, direktorica še ni znala povedati.

Golob je ob tem poudaril, da ima celjski zdravstveni dom enega najnižjih deležev neopredeljenih v državi, a da so se kljub temu odločili odpreti ambulanto za neopredeljene. "To je gasilski oz. začasen ukrep, da poskrbimo, da osebe ne ostanejo brez zdravnika. Koliko ambulant bo ostalo čez tri mesece, bo pokazal čas. Morda bo prav ta v Celju tista, ki bo prva zaprla svoja vrata. A najprej moramo videti, kakšne so potrebe," je dejal. In tudi direktorica je dejala, da si bodo prizadevali, da ambulanta za neopredeljene ne bo več potrebna.

V celjski bolnišnici odprli novo stavbo s heliportom

Prva od štirih faz, ki je zdaj zaključena delno, vključuje dozidavo in nadzidavo obstoječe stavbe urgentnega centra do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta, so pojasnili v celjski bolnišnici. Razlog za postopno nadomestno novogradnjo je v tem, da bo del nove celjske bolnišnice stal na mestu stavb, v katerih trenutno izvajajo zdravstveno dejavnost.

V novih prostorih, ki jih je zgradil konzorcij podjetij Kolektor Koling, Medicoengineering in Pomgrad, so v začetku letošnjega leta že začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante.

Projekt gradnje prve faze so začeli oktobra 2019 s podpisom pogodbe z izvajalci. Vrednost naložbe, ki jo v celoti financira ministrstvo za zdravje, je bila takrat ocenjena na nekaj manj kot 24 milijonov evrov. Končna vrednost bo po pojasnilih bolnišnice znana ob zaključku končnega obračuna. Celotna nadomestna novogradnja bo predvidoma končana konec leta 2026.

Prva etapa nadomestne gradnje celjske bolnišnice zaključena

V Celju so medtem zaključili s prvo etapo nadomestne gradnje celjske bolnišnice. Od podpisu pogodbe z ministrstvom za zdravje je cena gradnje znašala 24 milijonov evrov, končna vrednost pa še ni znana. Kot je napovedal Golob, bo vlada podprla gradnjo še drugih faz nadomestne gradnje celjske bolnišnice in naredila vse, da se obe fazi izpeljeta po načrtih. Ob tem je dodal, da morda sledi še kakšna.

Slavnostni govornik minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je ocenil, da je celjska bolnišnica med epidemijo s covidom-19 odigrala pomembno vlogo v celjski regiji. Za ministra ni vse v prostorih, skupaj je namreč treba verjeti, da zmorejo. "Moramo investirati v zdravstvo, v ljudje, ne samo v prostore in opremo," pravi Bešič Loredan.

Opozarja, da nas na področju zdravstva čakajo izzivi, ki niso majhni. Naloga ministrstva je, da se mit o tem, da se v zdravstvu nič ne da narediti, razbije, dodaja. Vodstvo celjske bolnišnice je pozval, da od ministrstva zahteva denar za nadaljnji razvoj bolnišnice. "Samo solidarnost nas bo pripeljala do javnega zdravstva v korist bolnikov," je še dejal minister.

Kot je povedal vršilec dolžnosti celjske bolnišnice Dragan Kovačić, je novogradnja vitalen projekt za zagotavljanje nemotene zdravstvene oskrbe prebivalcev Celja in okolice za naslednjih 100 oz. 150 let. V sodobno urejenih prostorih bodo lahko njihovim bolnikom ponudili več zdravstvenih storitev, možen bo razvoj novih zdravstvenih metod in novih vej medicine, ki jih celjska regija doslej ni poznala.

Dejal je, da gre poleg prostorske in strokovne širitve tudi za pomemben signal vlade v smeri podpore policentričnemu razvoju medicinske stroke v Sloveniji ter podpore ustavno zagotovljeni enakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev vsem državljanom Slovenije. Z zaključkom celotnega projekta nadomestne novogradnje bo mesto Celje dobilo dokončno modernizirano in po sodobnih principih oblikovano bolnišnico, ki se bo lahko kosala z drugimi podobnimi centri na evropski ravni ter še naprej igrala vlogo regijskega garanta zdravstvene oskrbe bolnikov na sekundarni ravni, kot tudi veznega člena med ljubljanskim in mariborskim kliničnim centrom, s katerima bo sestavljala hrbtenico slovenskega bolnišničnega sistema, je pojasnil.

Nadomestna novogradnja celjske bolnišnice predstavlja dolgoročno osnovo za nadaljnji prostorski in strokovni razvoj bolnišnice ter nadgradnjo programa zdravstvene dejavnosti v smeri izpolnjevanja spremenjenih pričakovanj uporabnikov zdravstvenih storitev in potreb zaradi spremenjenih demografskih trendov. Trenutno namreč kar polovica bolnišničnih oddelkov zdravstveno dejavnost izvaja v starih stavbah, od katerih je najstarejša iz leta 1887. Projekt je že več let največji investicijski projekt v celjski bolnišnici, pa tudi eden izmed največjih investicijskih projektov v slovenskem zdravstvu.

Projekt je razdeljen je na več faz. V uporabo so danes predali prvo etapo nadomestne novogradnje, ki je zajemala dozidavo in nadzidavo obstoječe stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta s pristajalno ploščo premera 28,5 metra, njena nosilnost pa je devet ton. V novih prostorih so v začetku letošnjega leta začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante.