Na nas se je obrnila bralka, ki je pri 30 letih ostala brez osebnega zdravnika. Družinska zdravnica Katja Žerjav, ki je imela v Zdravstvenem domu (ZD) Celje koncesijo, je to namreč vrnila in "na vrat na nos zaprla svojo ordinacijo za koncesijske zdravstvene obravnave". Kot je še povedala bralka, ima zdravnica na vratih nalepljeno obvestilo, na telefonu pa tajnico, s katero obvešča paciente o prenehanju delovanja.

Na spletni strani omenjene zdravnice je res objavljeno sporočilo, da ordinaciji s 1. januarjem 2020 preneha koncesijska pogodba. "Po tem datumu bo ordinacija delovala dalje le brez pogodbe ZZZS, kar pomeni samoplačniško. Zdravstvena dokumentacija bo prenesena v ZD Celje, kjer jo bolnik lahko pusti ali prestavi kamor želi, saj je njegova last," še piše.

Bralka pravi, da v ZD Celje ni prostih zdravnikov, a pojasnjuje, da se bo sama že znašla, zanima pa jo, kaj bo s starostniki, ki jih je vodila Žerjavova? S tem vprašanjem smo se obrnili na ZD Celje, kjer nas je tiskovna predstavnica Snežana Delakorda po odgovore napotila na ZZZS. "Da pojasnim, da ne bom delovala odrezava ali kar koli. Niste prvi, ki se na nas obračate s tem vprašanjem. Odločili smo se, da tega ne bomo na ta način komentirali, zato ker ni v naši pristojnosti."

Da je zdravnica Katja Žerjav izvajala dejavnost splošne oziroma družinske ambulante na podlagi podeljene koncesije, so potrdili na celjski območni enoti ZZZS. Kot so pojasnili, sodi omenjena dejavnost na primarno raven, kar pomeni, da je podeljevanje koncesije v pristojnosti občine. "S strani Mestne občine Celje smo 29. avgusta 2019 prejeli Odločbo o prenehanju koncesije omenjene zdravnice. Z razlogi za vrnitev koncesije nismo seznanjeni," so sporočili in dodali, da je v odločbi o prenehanju koncesije navedeno, da koncesija preneha veljati 1. januarja 2020, program pa prevzame ZD Celje.

"Prav tako je navedeno, da mora izvajalec oz. zdravnica Katja Žerjav do dneva prenehanja koncesije obvestiti vse svoje opredeljene zavarovane osebe in da je ZD Celje dolžan prevzeti vse njene opredeljene osebe, ki bodo to želele. Če povzamemo – naloga izvajalke je bila, da svoje paciente seznani o nameri prenehanja dela v javni zdravstveni mreži ter da bo program prevzel ZD Celje," pojasnjujejo. Sicer pa tudi ZZZS pisno obvesti vse paciente, da je njihov zdravnik prenehal delati, a to storijo šele po nastopu datuma prekinitve.

Ima pa celjski ZD od 1. januarja zaposleno novo zdravnico, ki je nasledila program po Katji Žerjav in sprejema nove paciente, pravijo na ZZZS. "Zavarovane osebe, ki so ostale brez osebnega zdravnika, naj čim prej opravijo izbiro novega osebnega zdravnika. Za ta namen se morajo osebno zglasiti v ambulanto zdravnika, pri katerem bodo podpisale izbiro. S sabo morajo imeti kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument. Zavarovane osebe lahko samo nujne storitve uveljavljajo pri katerem koli izvajalcu/ zdravniku. Če je izvajalec/ zdravnik del javne zdravstvene mreže, bo stroške storitev zaračunal ZZZS. Če zavarovana oseba koristi nujne storitve v samoplačniški ambulanti, te storitve plača po ceniku te ambulante, naknadno pa lahko uveljavi povračilo stroškov na ZZZS – ZZZS bo v postopku ugotovil, ali so bile storitve nujne, in v tem primeru stroške povrnil v višini pogodbenih cen," so še dodali.

S celjske občine so sporočili, da je zdravnica ostala brez koncesije zato, ker je dala odpoved, občina pa je dolžna spremembe sporočiti ZZZS, kar je tudi storila. Kakšni so bili razlogi za odpoved koncesiji, smo vprašali tudi omenjeno zdravnico, a nam na naša vprašanja ni odgovorila. Smo pa izvedeli, da je omenjena zdravnica že več časa opozarjala na nevzdržne razmere. Žerjavova je imela sicer 1405 opredeljenih pacientov in je dosegala 80 odstotkov slovenskega povprečja. Ker je zaradi kakovostne obravnave zavračala dodatne paciente, ji je ZZZS grozil s kaznimi po 400 evrov na odklonitev vpisa novega pacienta. "Zdravniki nismo delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle," je že pred skoraj letom dni povedala.

In to je tudi največja težava slovenskega javnega zdravstva. Sistem namreč že dolgo ne deluje več, zdravstveni delavci pa ga umetno ohranjajo pri življenju. In tudi zato odhaja vse več družinskih zdravnikov, ki nevzdržnega stanja ne zdržijo več. Spomnimo samo na številne preobremenjene zdravnike, ki so na težave opozarjali tudi s kolektivnimi odpovedmi. Med njimi niso bili samo celjski zdravniki, pridružili so se jim tudi kranjski, mariborski in ajdovski, a so pozneje našli skupen jezik z vlado. A težava še vedno ni rešena. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so nekateri zdravstveni domovi namreč odprti omejen delovni čas, kar pomeni le nekaj dni na teden.

Vlada je sicer sredi maja lani potrdila aneks številka ena k splošnemu dogovoru, s katerim je pri 1895 glavarinskih količnikih (oziroma 1383 bolnikov) na novo določila mejo, pri kateri bodo družinski zdravniki lahko odklanjali nove bolnike. Minister Aleš Šabeder pa je zagotovil, da nihče ne bo ostal brez osebnega zdravnika. A brez osebnega zdravnika je po podatkih ZZZS 143.907 zavarovanih oseb. Delež teh je v zadnjih letih relativno enak, in sicer od pet do šest odstotkov.