"Slišal sem že vprašanja, zakaj ni možno v cerkvi darovati miloščine s kartico." S temi besedami je uvedbo plačevanja mašnih darov s kreditno kartico napovedal komenski župnik.
Medtem ko nekatere slovenske župnije že uvajajo takšen način zbiranja nabirkov, pa so druge bolj zadržane. Med njimi je koprska stolnica. "Nekako si (verniki) želijo imeti tako, da dajo nekaj iz svojega žepa in tako naprej, to je stil, ki je tu na obali domač in naj ostane," je dejal župnik Primož Krečič.
Zbiranje prostovoljnih prispevkov predstavlja enega glavnih virov financiranja cerkva, poleg tega je njeno delovanje sofinancirano tudi iz državnega proračuna, večinoma prek razpisov za, denimo, vzdrževanje kulturne dediščine, pa za različne oblike socialne pomoči. Opazen del so tudi pridobitni prihodki. "Imamo te naše vrtce, kakšen dom za ostarele je v lasti cerkve, potem je tukaj poslovanje z gozdovi, teh je kar nekaj, pa kakšne najemnine pridejo," je naštel župnik iz Dola pri Ljubljani Alojzij Grebenc.
Cerkvene ustanove za zgoraj omenjene prihodke plačujejo tudi davke, poleg tega pa še, denimo, za obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, pa davek ob prodaji ali prenovi nepremičnin ... "Računovodski servis prevzema odgovornost za pravilnost teh davčnih napovedi in podobno," pojasnjuje Grebenc.
Tudi v njegovi cerkvi sicer še niso razmišljali o uvedbi POS-terminala. "V nedeljo, ko prinesem to puščo domov, potem tisto sortiram, preštejem, v ponedeljek grem na banko, na pošto, potem pa za račune plačujemo iz tega. Če bi se uvedel POS-terminal, bi bil postopek podoben? Ja, mogoče še lažji, ker meni ne bi bilo treba zbirati tistih kovancov in tega," je razmišljal Grebenc. Če je POS-terminal postavljen na nekem diskretnem mestu, denimo pri vhodu, potem uvedba tovrstnih praks po njegovem ni sporna, se bo pa nanjo, dodaja, treba navaditi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.