Ministrstvo za zdravje naj nadaljuje z izvajanjem sprejetih konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju citopatoloških preiskav, je bil eden od sklepov koalicijskih poslancev, ki so ga po več kot triurni nujni seji odbora sprejeli člani parlamentarnega odbora za zdravstvo. Na seji, sklicani na zahtevo opozicijske LDS, so se v burni razpravi pokazale precejšnje težave na področju citopatologije, od pomanjkanja strokovnjakov in kontrole pa do neustrezne zakonske ureditve področja.
Cveta Zalokar Oražem (LDS) je v imenu pobudnikov uvodoma ocenila, da se - glede na do sedaj znano - od izbruha afere s citopatološkimi preiskavami pred enim letom ni zgodilo skoraj nič v smeri odpravljanja razmer. Izpostavila je vprašanje kakovosti in strokovnosti dela citopatoloških laboratorijev. Opozorila je na to, da v enem letu še vedno ni bil opravljen nadzor nad izvajanjem teh preiskav ter na pomanjkljivost nadzora nad delom zdravnikov in zobozdravnikov na sploh.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič je poudaril nujnost vzpostavitve referenčnega laboratorija, ki bi opravljal nadzor nad citopatološkimi laboratoriji, ter pojasnil, da bo naloga ministrstva nadzor nad njegovo vzpostavitvijo, nadzor pa bo izvajala stroka. Napovedal je tudi, da bo ministrstvo letos pripravilo spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo preprečili podobne afere.
Mihael Prevc (SLS) se z ugotovitvami Zalokar Oražmove, da se v zadnjem letu ni nič spremenilo, ni strinjal. Po njegovem mnenju rezultati na takem področju, kot je zdravstvena preventiva, niso možni čez noč in izrazil prepričanje, da se "zadeve premikajo v pravo smer". Franc Jazbec (SDS) pa je opozoril, da je med pozitivnimi premiki zadnjega leta tudi ta, da je za rezultate analize brisov materničnega vratu potrebno čakati le še okoli 20 dni, medtem ko je bila čakalna doba pred enim letom nekaj mesecev.
Skupno tako načrtujejo pripravo 12 zakonskih predlogov, od tega šest povsem novih, in dveh predlogov nacionalnega programa. Med pomembnejšimi pa sta po ministrovih besedah novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter novela zakona o zdravstveni dejavnosti.
Na premajhno število citopatologov v Sloveniji je opozorila članica razširjenega strokovnega kolegija za patologijo in sodno medicino Živa Pohar-Marinšek. Po njenih navedbah jih je v Sloveniji trenutno le 16, letno pa opravijo kar 260.000 pregledov brisov. Ob trudu za neoporečno delo v laboratoriju, izvajanju strokovnega nadzora v svoji sredini in organiziranju referenčnega laboratorija tako po besedah Pohar-Marinškove 16 ljudi ne more narediti "več kot toliko".
Ob zaključku dolge in pestre razprave, v kateri so se pokazali tudi različni pogledi na problematiko znotraj stroke, je odbor sicer sprejel dva sklepa. In sicer so sprejeli sklep koalicije, da ministrstvu za zdravje predlagajo nadaljevanje uresničevanja ukrepov, ki jih je ministrstvo začelo izvajati že po sprejetju pravilnika, ki ureja področje citopatoloških preiskav, leta 2001 in sklepov, sprejetih na današnji seji. S tem naj bi se izboljšala kakovost storitev in stanje na področju citopatoloških preiskav. Od ministrstva pa do 1. oktobra letos pričakujejo tudi poročilo o svojem delu na tem področju.
Sprejeli pa so tudi sklep opozicijske LDS, da so se seznanili s stanjem na področju izvajanja citopatoloških preiskav in zagotavljanja zdravstvenega varstva na področju bolezni raka materničnega vratu ter da bodo še naprej spremljali stanje na tem področju.