V delovni gozdarski nesreči umrl alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar

V delovni gozdarski nesreči na Jezerskem je umrl 56-letni slovenski vrhunski alpinist in alpinistični smučar Davo Karničar, so potrdili na Planinski zvezi Slovenije. 

"Na Jezerskem rojenemu in živečemu so bile gore položene že v zibelko. Tradicionalno gorniška in oskrbniška družina, iz katere je izhajal, je Davu odprla vrata tudi v najzahtevnejše dejavnosti – v alpinizem in alpinistično smučanje," so zapisali na Planinski zvezi Slovenije.

Dodali so, da je opravil več kot 1500 alpinističnih tur (klasični alpinizem, pristopi, strma smučanja), med katerimi izstopajo ne samo smučarski podvigi, temveč tudi solo ponovitve zahtevnih kopnih smeri kot priprava za psihične obremenitve ob alpinističnem smučanju. Vrh te dejavnosti je solo ponovitev Bonattijevega stebra v Druju leta 1988.

Znan predvsem po alpinističnem smučanju

Toda Davo Karničar je bil znan predvsem po alpinističnem smučanju. V slovenskih gorah je opravil številna izpostavljena smučanja, mnoga so bila prvenstvena (Fritsch-Lindenbach, Sinji slap). V tujini je smučal povsem z grebena in po Palaviciniju v Grossglocknerju, v družbi z vsemi tremi brati se je na smučeh spustil z vrha Mont Blanca. Vrhunec njegovega smučanja v Evropi je bila vzhodna stena Matterhorna z Rame, od koder sta spust začela z bratom Drejcem, in pa eno najtežjih smučanj v Evropi sploh – čez severovzhodno steno Eigerja po Lauperjevi smeri. 

Čeprav gre pri teh dveh smučanjih za izjemno veliko tehnično težavnost, pa je bil Davo najbolj znan po svojih smučarskih dejanjih v Himalaji. Tam sta leta 1995 z bratom Drejcem kot prva uspešno smučala z vrha Anapurne (8091 m) do baznega tabora pod severno steno, pet let pozneje pa je opravil prvo neprekinjeno smučanje z vrha Everesta do baznega tabora po smeri prvopristopnikov. Ta uspeh ga je vodil do naslednjega, pravzaprav logičnega cilja: smučati z vseh najvišjih vrhov sedmih celin. Ta projekt je kot prvi alpinistični smučar na svetu uspešno sklenil leta 2006, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. 

Karničar se je tako podpisal pod projekt 7 Summits (7 vrhov), ko je smučal z najvišjih vrhov vseh celin. V zadnjih letih je želel osvojiti osemtisočak K2, s katerega se je (kot prvi človek na svetu) želel spustiti s smučmi, a mu zaradi poškodbe hrbta in neprimernih razmer na gori ni uspelo.

Bil je tekmovalni alpski smučar (republiški prvak, balkanski podprvak in tekmovalec v svetovnem pokalu) in serviser v svetovnem pokalu. Napisal je knjigo 'Alpinizem, samoljubje, ljubezen' in je soavtor knjige 'Z Everesta'.

Dobil je Bloudkovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen dosežek. V svetovnem merilu ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, bil pa je nominiran tudi za najprestižnejšo športno nagrado – Laureus v kategoriji za posebne oziroma ekstremne dosežke.

'Kolikokrat pa v življenju dva meseca lahko živimo samo za izpolnitev ene želje?'

Njegov oče je bil skrbnik Češke koče, planinske postojanke, ki stoji na krnici Spodnje Ravni nad prepadnim pobočjem in Karničarji so tam živeli. Zima je zanj pomenila le eno – plazove. Prav plazovi, kot je pred tremi leti povedal novinarju 24UR Mihu Kranjcu, so pri Davu vzbudili prvinski strah. Takrat je odkrito priznal, da se jih zelo boji: "Če si kot otrok poslušal, kako plazovi ropotajo, če si kot otrok priča nesrečam, potem ti to v podzavesti pusti občutek, da so gore nevarne."

Oče osmih otrok je stavil predvsem na izkušnje. "Izkušnja je strašansko pomembna, še bolj pa sreča, da se pravilno odločiš. Ogromno moraš biti v naravi, sam, da si lahko domišljaš, da jo razumeš. Da odločno stopiš naprej, takrat, ko je treba, in da se ustaviš in vrneš takrat, ko postane prenevarno." Obvladati strah je morda tisto, kar vrhunske alpiniste še najbolj odlikuje, tveganje ostane. Kot je takrat dejal Karničar: "Tveganje je samo drugačno. Kolikokrat pa v življenju  dva meseca lahko živimo samo za izpolnitev ene želje? Nemogoče. V vsakdanjem življenju smo vsak dan na križišču in se odločamo, ali bomo šli v eno ali drugo smer."

''Neodločnost, družino, skrbi, vse to moraš pustiti doma, če želiš, da ti uspe, če greš v gore poskušat naredit, potem tvegaš, če greš pa v gore pripravljen in rečeš naredit grem, potem je tveganje veliko manjše," je povedal takrat. 

''Noro, kako so praktično vsi slovenski alpinisti umrli  ne med osvajanjem vrhov ampak na skrajno nenavaden način. Noro je, da preživiš takšne ekstremne razmere in potem umreš pred domačo hišo,'' je v odzivu dejal novinar naše športne redakcije David Stropnik, ki je Karničarja meddrugim spremljal na odpravi na K2. 

V začetku junija se je Davo Karničar vrnil z Denalija, 6190 metrov visokega vrha v pogorju Aljaske, ki velja za najvišji vrh Amerike. Tja je odšel s filmsko ekipo, ki o njem snema film.