V Dobrunjah uradno odprli nov moški zapor za 388 oseb

Ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Kokalj je v nagovoru zbranim gostom spomnila, da je novi moški zapor v Dobrunjah prvi novi zapor v Sloveniji po letu 2005, ko je svoja vrata odprl zapor v Kopru. "To pomeni, da danes ne odpiramo le novega objekta, ampak zapiramo tudi dolgo obdobje odlašanja in pomanjkanja vlaganj ter odpiramo novo poglavje razvoja zaporskega sistema," je poudarila.

Kot je dejala, so za projektom izgradnje novega moškega zapora leta dela, številni izzivi in tudi veliko vztrajnosti. Današnje odprtje tako ni samoumevno, ampak rezultat skoraj desetletja priprav, številnih strokovnih odločitev in skupnega dela mnogih ljudi, je izpostavila.

Spomnila je, da je obstoječi moški zapor na Povšetovi v Ljubljani deloval v objektih, ki niso bili grajeni za ta namen, bili so dotrajani in pogosto neustrezni tako z vidika varnosti kot z vidika človekovih pravic. Ob pogledu na novi zapor v Dobrunjah pa marsikdo najprej opazi sodobnost, urejenost in svetlobo, je dejala.

"Zelo jasno želim povedati, da to, kar vidimo, ni razkošje, temveč standard pravne države, standard, ki pomeni varnost, preglednost, nadzor in pogoje, v katerih je mogoče kazen izvrševati zakonito in učinkovito. Dolga leta smo v Sloveniji imeli zapore, ki teh standardov niso dosegali," je opozorila.

Kompleks novega zapora se razprostira na skoraj 26.000 kvadratnih metrov površin in bo lahko sprejel 388 oseb. Je tudi ena največjih investicij v pravosodju, njegova vrednost je skupaj z DDV znašala približno 86,5 milijona evrov.

A številke same po sebi niso bistvo, pač pa, kaj ta prostor omogoča, je dodala Kokalj. Med prednostmi novega zaporskega kompleksa je izpostavila varnejše delo za zaposlene, bolj pregledno upravljanje zavoda, ustrezno obravnavo zaprtih oseb pa tudi zmanjševanje konfliktov, večjo stabilnost in večjo varnost za vse.

"Zapor ni prostor, ki bi ga gradili zato, ker bi želeli biti do nekoga prijazni, gradimo ga zato, ker želimo biti kot država varni, odgovorni in učinkoviti," je izpostavila.

Sodobni standardi na področju penologije jasno kažejo, da kakovost prostorskih in delovnih pogojev neposredno vpliva na učinkovitost izvajanja kazenskih sankcij, je v nagovoru izpostavil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše. Med prednostmi novega zapora je med drugim izpostavil bolj pregledno delo, lažje izvedljive postopke, bolj jasno komunikacijo med zaporskimi službami in večjo obvladljivost zahtevnih ali nepredvidljiv situacij.

"To so stvari, ki jih od zunaj morda ni videti, so pa ključne zato, da sistem deluje. Delo v zaporskem sistemu zahteva visoko stopnjo usposobljenosti, psihofizične stabilnosti in etične integritete, zato je odgovornost države, da zaposlenim zagotovi pogoje, ki omogočajo strokovno, varno in učinkovito izvajanje nalog," je opozoril.

Po oceni Peršeta je novi zaporski kompleks pomemben korak v tej smeri, kar pa ne pomeni, da bo delo v zaporu postalo enostavno, je izpostavil.

"Zaporski sistem ostaja zahtevno okolje, vedno bo. Delo z ljudmi, ki se znajdejo v takšni situaciji, ni nikoli rutinsko in nikoli ne bo. Lahko pa postane bolj urejeno, bolj varno in bolj predvidljivo in prav to je največja vrednost tega projekta," je navedel. Ob tem je izpostavil delo zaposlenih, ki so v zaporu na Povšetovi vsak dan znova dokazovali, "da sistem deluje tudi v pogojih, ki niso bili idealni."

A zaporski sistem se sooča tudi v številnimi izzivi, je dodal Perše. "Kadrovski izzivi so realni, organizacijski izzivi ostanejo in sistem bo moral tudi v prihodnje iskati ravnotežje med varnostjo in obravnavo, ampak razlika je pomembna. Danes imamo pogoje, da te izzive rešujemo bolje kot doslej. Objekt ne predstavlja zgolj izboljšanja pogojev, temveč tudi pomembno sporočilo, da se kot družba zavedamo nujnosti vlaganj v ta sistem ter njegovega mesta v širšem varnostnem pravnem okviru države," je izpostavil med drugim.

Slavnostne otvoritve novega zapora so se udeležili številni visoki gostje iz pravosodja, med njimi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, generalna državna tožilka Katarina Bergant, generalna državna odvetnica Ana Kerševan, direktorji slovenskih zaporov in številni drugi.