V Dražgošah več tisoč ljudi: 'Dopuščamo razprodajo vsega, kar je bilo ustvarjeno'

Zbrani na slovesnosti so se spomnili dogodkov, ki so se v Dražgošah dogajali pred 78 leti. "Bili so veliki časi in moramo se jih spominjati," je poudaril Ervin Fritz in izpostavil tudi pomen partizanske umetnosti, ki je 75 let po koncu vojne skorajda edina še neposredno priča o narodnoosvobodilnem boju. "Ni čudno, da sodobni nasprotniki v svoji splošni popravljalnici zgodovine odrivajo in zamolčujejo to našo čudovito dediščino," je dejal.

Dotaknil se je povojnih pobojev

Dotaknil se je tudi povojnih pobojev in jih označil za napako: "Pri nacističnih zavojevalcih ni bilo nič viteškega, samo brutalno prisiljevanje vsega prebivalstva, samo brutalno, neusmiljeno nasilje. In tako ali še huje so ravnale njegove pomožne, plačane policijske sile, slovenski kvizlingi. Kljub temu je prav, da partizanska stran povojne poboje teh zavojevalčevih pomožnih policijskih sil obžaluje."

Spregovoril je o socialističnem režimu in o vseh dobrobitih, ki jih je prinesel ljudstvu, a izpostavil tudi njegove napake. "Ko dandanes poskušamo podpreti levo družbeno paradigmo, je samoumevno, da je treba radikalni kritiki podvreči ne samo sedanji neoliberalistični, kapitalistični sistem, ampak kritizirati za nazaj tudi socializem in njegove napake," je izpostavil.

Socializem v Jugoslaviji se je tako izrodil, da je bila ogrožena slovenska nacionalna svoboda in neodvisnost. Iz Jugoslavije je bilo zato treba čim prej izskočiti, a smo se, kot je ocenil Fritz, rešili iz slabega v hujše: "Da je sedanja Slovenija uresničenje sanj stoletij in tisočletij, je zgolj govorniško pretiravanje, kajti znameniti osamosvojitelji so z osamosvojitvijo izvedli tudi protirevolucijo, to se pravi restavracijo kapitalizma."

'Dopuščamo razprodajo vsega, kar je bilo ustvarjeno'

Tako je vsa družbena lastnina postala plen. "Zdaj dopuščamo razprodajo vsega, kar je bilo ustvarjeno. Dopuščamo svobodo delovanja domačim in tujim grabežljivcem," je izpostavil Fritz in dodal, da so delavci, socialistični samoupravljavci, postali delojemalci, prisiljeni v mezdne odnose. Hkrati so slovenski delavci, kot je prepričan Fritz, vse do ustanovitve stranke Levica ostali brez svoje glavne politične opore.

Slovenci visoko cenijo solidarnost in enakost ter jim je veliko do tega, da lahko delajo, a za pošteno delo in znanje tudi pošteno zaslužijo. "Zato zahtevamo državo, ki nam bo zagotavljala človeka vredno življenje," je izpostavil Fritz, ki je prepričan, da partizanska generacija in njen boj pomenita tudi za sedanjo generacijo zgled človečnosti in navdih v prizadevanjih za narodni obstanek in človeka vredno življenje.

Kot je poudaril, "zasebna tržna ekonomija, gospodarstvo, ki diktira državnim oblastem sumljive zakone, oblasti, ki gojijo sistemsko korupcijo, ki so razprodale nacionalno bogastvo, nekdaj skupno last in ki hlapčujejo tujim interesom in interesom bogatih, oblasti, ki drsijo v fašizacijo, ne morejo več zagotavljati ljudske blaginje".

S pesnitvijo EPP kantata je napovedal prizadevanja za delavsko samoupravo in ljudi pozval: "Vsi, vsi, ki živite v kloaki, le vkup z nami. Z nami, obubožana vas, z nami, študentje, profesorji, pesniki, strokovnjaki, prihaja naš čas. Iz naše nesreče vsakdanje prežijo na svet naše sanje. Spremenile se bodo v dejanje. Združimo svoje sile solidarno. Solidarno bomo stali in obstali. Maltretirati nas bo postalo nevarno. Vladajoči, glejte, kako boste z nami ravnali."

Več tisoč ljudi, tudi Pahor in Erjavec

Fritzovim besedam so v Dražgošah, kjer je bil vrhunec 63. sklopa prireditev Po stezah partizanske Jelovice, prisluhnili tudi predstavniki različnih političnih strank in vidni predstavniki države. Med njimi so bili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Dejan Židan, minister za obrambo Karl Erjavec in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

V Dražgošah se je na sončen dan zbralo več tisoč ljudi. Mnogi se na prireditev vračajo vsako leto, številni pa jo izkoristijo tudi za rekreacijo. Tako se jih je tudi letos veliko v vas na pobočjih Jelovice odpravilo peš. Planinska društva so iz različnih krajev organizirala tudi deset vodenih pohodov, najdaljšega, 41. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše pa se je udeležilo 297 pohodnikov.