V drugem in tretjem davčnem razredu za eno odstotno točko nižja stopnja davka

Odbor je za obravnavo na plenarni seji DZ, ki se začne v ponedeljek, pripravil predloge štirih davčnih zakonov, ki jih je predložila vlada - poleg predloga novele zakona o dohodnini še predloge sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku.

Vlada z njimi cilja na razbremenitev stroškov dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je bilo slišati na seji, ki je trajala sedem ur. "Osebno bi si želel še več, a nas omejuje javnofinančna slika," je o potrjeni razbremenitvi lestvice za odmero dohodnine dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, vendar napovedal nadaljevanje pogajanj o dodatni razbremenitvi stroškov dela spomladi.

Zvišuje se splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava

Predlaganim spremembam pri dohodnini so posvetili največ časa. Lestvica za odmero dohodnine bo imela še naprej pet davčnih razredov s 50-odstotno stopnjo davka v najvišjem razredu, vendar se bodo v vseh razredih meje zvišale, v drugem in tretjem pa se bodo poleg tega za eno odstotno točko tudi znižale stopnje davka. "Drugemu davčnemu razredu, v katerem je 26 odstotkov zavezancev, ki skupaj plačajo skoraj polovico vse dohodnine, smo posvetili posebno pozornost," je povedal minister. Zvišuje se tudi splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava.

V Levici v teh predlogih ne vidijo razbremenitve srednjega razreda. Kot so izračunali, bo delavec s povprečno plačo razbremenjen za 13 evrov na mesec, njegov šef s šestkratnikom povprečne plače pa kar za 166 evrov oziroma 12-krat več. "To ni reforma za srednji razred, pač pa za menedžerje in funkcionarje," je dejal poslanec te stranke Luka Mesec.

"Večini ljudi ta davčna reforma ne bo koristila, ker jih bo komaj kaj razbremenila," je ugotovil tudi Miha Kordiš in predlagane novosti ponazoril na svojem primeru. "Tudi mi poslanci dobimo kar veliko davčno darilo, jaz pri moji plači okoli 700 evrov. Pa mislim, da jih ne rabim," je dejal in menil, da pa ta denar krvavo potrebuje državni proračun, da se prelije naprej v zdravstvo, razvoj, šole, socialne programe.

SDS in NSi: Razbremenitev dohodninske lestvice naj bo še večja 

Po drugi strani so v SDS in NSi predlagali, naj bo razbremenitev dohodninske lestvice še večja. "Predlagane davčne razbremenitve so prenizke, državljani in gospodarstvo si zaslužijo več," je dejal Marko Pogačnik (SDS). Jožef Horvat (NSi) pa je dobil občutek, da želi Levica menedžerje izgnati iz te države. "Jaz se postavljam v njihov bran," je dejal. Tudi Marko Bandelli (SAB) je poslance Levice vprašal, zakaj sovražijo ljudi z visokimi plačami. "Saj oni gonijo naprej našo državo," je menil.

Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil na opozorila mednarodnih organizacij, da je delo v Sloveniji preveč obremenjeno, kapital pa premalo. "Osnovni namen je zagotavljanje večje davčne enakopravnosti," je dejal o obravnavanih dokumentih, na očitke poslancev Levice, da gre za davčno reformo za bogate, pa odvrnil: "Dajmo definirati bogatega! Drugi in tretji razred so bogataši? Niso. Si policisti, vojaki, vzgojiteljice, učiteljice ne zaslužijo višje plače? Mislim, da si."

Potem ko poslanska skupina Levice uvodoma ni dosegla umika celotnega predloga novele zakona o dohodnini z dnevnega reda, ker da povzroča prevelik izpad proračunskih prihodkov, je praktično vsaka poslanska skupina predložila svoj predlog lestvice za odmero dohodnine. V SDS so želeli zvišati meje dohodninskih razredov in v vseh tudi znižati stopnje davka, v NSi pa so želeli znižati le obdavčitev najbolje plačanih.

Po novem v najvišjem dohodninskem razredu tisti z neto letno davčno osnovo 72.000 evrov

Na koncu je odbor podprl dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin. To določa, da se bodo po novem v najvišji dohodninski razred uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo 72.000 evrov in ne šele 80.000 evrov, kot je predlagala vlada in je zagovarjal tudi Bertoncelj. Zdaj je meja za 50-odstotno obdavčitev z dohodnino pri 70.902 evrih neto letne davčne osnove. Takih zavezancev je 3871 oz. 0,3 odstotka vseh, prispevajo pa skupaj kar devet odstotkov vse pobrane dohodnine, je povedal Bertoncelj.

Medtem se v prvi davčni razred s 16-odstotno stopnjo davka uvršča kar 68 odstotkov davčnih zavezancev. Polovica od teh ne plačuje dohodnine, vsi skupaj pa prispevajo 10 odstotkov celotne pobrane dohodnine. "Če mene vprašate, je to mnogo preveč," je dejal minister in menil, da bi moral biti cilj povečevati dodano vrednost in postopoma premikati število zavezancev navzgor po davčnih razredih.

Izpad prihodkov nadomestili z zvišanjem obdavčitve kapitala 

Izpad prihodkov zaradi razbremenitve lestvice za odmero dohodnine se bo deloma nadomestil z zvišanjem obdavčitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pri katerih bo odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s sedanjih 10 odstotkov zvišan na 15 odstotkov.

Odbor je potrdil tudi predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katero se bo stopnja tega davka zvišala s sedanjih 25 na 27,5 odstotka. V primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta že v prvem letu imetništva ostaja stopnja tega davka pri 40 odstotkih.

Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa v slovensko poslovno okolje vnaša novost - minimalno stopnjo obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se namreč omejuje na 63 odstotkov davčne osnove, s čimer bo torej vedno obdavčenih najmanj 37 odstotkov prihodkov podjetij.

V davčnem paketu je še predlog novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb pri dohodnini in obdavčitvi podjetij.