14-urna razprava o interpelaciji zaključena brez sklepa in političnih posledic

14-urna razprava o interpelaciji vlade se je končala brez vloženih sklepov, tako pa pričakovano ni prinesla nobenih političnih posledic.  Opozicijsko klicanje k odgovornosti vlade je paradoksalno znova povezalo vladni trojček, ki je sicer po letu dni na oblasti že kazal določene razpoke. Kot denimo pri včerajšnjem neenotnem glasovanju o zakonu o tujcih. Tako je predsednica SD in podpredsednica vlade Tanja Fajon ob robu razprave ocenila, da absolutno ne vidi nobenega večjega konflikta znotraj vlade. Šef poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da je  po njegovem  neresna interpelacija produkt bitke med SDS in NSi.

Čeprav predlagatelji interpelacije sprva niso predlagali nobenih sklepov, o katerih bi DZ odločal po koncu razprave, so pa v razpravi napovedali, da bodo pripravili sklepe, ki bi vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja. Parlamentarna strankarska razmerja pa ob udobni vladni večini tak poskus že vnaprej obsojajo na neuspeh. A so bili Janševi glede tega ves čas skrivnostni, na koncu pa niso vložili nobenega sklepa.

K predlaganju sklepov so SDS pozvali tudi v NSi, je ob robu interpelacije dejal vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj. Ocenili so, da bi morala interpelacija imeti nek "glasovalni zaključek", v nasprotnem primeru bo namreč po njegovih besedah današnja razprava brezplodna, "v stilu psi bodo lajali, karavana bo šla dalje, sprememb ne bo".

Janša: Slovenija je v globoko v krizi vrednot

V SDS želijo v razpravi ob interpelaciji odgovor na vprašanje, v kakšni meri vlada uresničuje prisego, podano ob imenovanju v DZ.

V interpelaciji, ki po besedah prvaka SDS Janeza Janše pomeni razpravo v DZ "o spornih potezah te vlade, ki zajedajo same temelje Slovenije" in je predvsem poskus klica k razumu, vladi očitajo združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ukinitev urada za demografijo, opustitev dolžnega ravnanja na področju zdravstva in na področju preprečevanja nezakonitih migracij. Kritični so tudi do finančne politike vlade in njenih kadrovskih potez.

Janša je na današnji razpravi uvodoma dejal, da je bil narod ob osamosvojitvi enoten. "Del politike, ki je bil takrat proti, je skušal to obdobje zmanjševati in to še vedno počne. Namesto tega svetega časa, ki nas je združil, poveličuje čas, ki nas je razdvojil," je povedal Janša in ocenil, da je Slovenija danes "globoko v krizi vrednot, ki je najnevarnejša in generira tudi mnoge druge". 

Prav tako je dejal, da je po enem letu Golobove vlade na mizi ostala "le reforma časovnic", po njegovem mnenju pa smo dočakali predlog zakona, ki "podržavlja prostovoljno zdravstveno zavarovanje". "Tisto, kar je bilo doslej prostovoljno, bo zdaj obvezno. To je ob krizi zdravstva vse, kar je vlada Roberta Goloba naredila na tem področju."

Golob: Osamosvojitev ni bila projekt ene stranke

Po Janši je spregovoril premier Robert Golob. Ocenil je, da je v interpelaciji 60 odstotkov vsebine namenjene muzeju osamosvojitve, dva odstotka pa zdravstvu. "To pove vse o prioritetah ene stranke. Pri nas je vrstni red obrnjen." Poudaril je, da osamosvojitev nikoli ni bila projekt ene stranke, ampak celotne nacije. "Nihče nima pravice, da si lasti nekaj, kar je rezultat cele nacije. To združitev so podprla vsa največja veteranska združenja," je dejal in poudaril, da muzej ni bil ukinjen, ampak združen. 

V nadaljevanju je Golob predstavil dosedanje ukrepe in dosežke vlade. Povedal je, da vlada trenutno dela na odpravi "krivic, ki jih je prejšnja vlada povzročala civilni družbi in ljudem". Spomnil je, da je bilo izdanih 62 tisoč glob za prekrške v času epidemije v vrednosti več kot pet milijonov evrov. 

Po besedah Goloba oskrba z energijo v Sloveniji ni bila ogrožena. "Danes imamo eno najcenejših energij v Evropi," je dejal. Omenil je tudi uvedbo košarice, s katero vlada spremlja cene osnovnih živil. Po podatkih, ki jih je predstavil, so se od septembra, ko so začeli spremljati cene, te znižale za skoraj 25 odstotkov. 

"Ta vlada je za popravo plačnih krivic v javnem sektorju namenila 600 milijonov evrov. Govori se o tem, da so razmere v državi neznosne za življenje. Še nikoli do sedaj se minimalna plača ni dvignila toliko, kot se je v mandatu te vlade." Spomnil je tudi na dvig minimalne pokojnine. 

'Inflacija v Sloveniji je najnižja med sosednjimi državami'

Po besedah premierja je inflacija v Sloveniji najnižja med sosednjimi državami, prav tako beležimo najnižjo stopnjo brezposelnosti v zgodovini. "Mi bomo vlagali v delovna mesta prihodnosti, ki bodo imela visoko dodano vrednost. Zeleni prehod je tista formula, po kateri bomo do tam prišli. Sredstva za prestrukturiranje industrije so enormna. Na voljo je več kot milijarda evrov sredstev."

Glede zdravstva je Golob dejal, da se reforma začne z zakonodajo. Kot je povedal, so v obravnavi trenutno trije zakonski predlogi. "Cilj je, da bodo ljudje končno vedeli, kje bo končal njihov denar v zdravstvu." Izpostavil je ambulante za neopredeljene, s katerimi se je po njegovi oceni dostop do osebnega zdravnika izboljšal. 

Komentiral je tudi ukinitev dopolnilnega zavarovanja. "A je res namen dopolnilnega zavarovanja, ki ga plačujejo ljudje, da zavarovalnice kupujejo zasebne klinike in razgrajujejo javni sistem? Ne. Zato smo šli v ukinitev."

V koaliciji prepričani v uspešnost dela vlade

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da je interpelacija brez dvoma legalno orodje parlamentarne opozicije, lahko pa je tudi podvržena vsebinski zlorabi. "In ravno danes smo in bomo temu priča," je ocenil. Vsebina interpelacije pa po njegovih besedah "spodbuja politične razprtije in se norčuje iz realnih potreb in problemov ljudi".

"Je res največji problem slovenskega državljana ta trenutek muzej," se je vprašal in glede glavnega očitka iz interpelacije poudaril, da je vlada Janeza Janše Muzej slovenske osamosvojitve in urad za demografijo "prežela s strankarsko ideologijo in preverjenimi kadri iz lastne stranke". Na očitke predlagateljev interpelacije o neizpolnjenih obljubah o zdravstveni reformi je odgovoril, da je vlada že z dosedanjimi ukrepi dokazala, da za "razliko od svojih predhodnic ne namerava ostati le pri obljubah, temveč bomo reformo tudi izpeljali".

Glede očitkov o politizaciji policije pa je opozoril, da smo v času vlade Janeza Janše doživeli represijo policije, "ki so jo podpihovali kar takratni najvišji predstavniki oblasti", sedanja vlada pa si prizadeva narediti policijo odporno na še tako močne politične pritiske. Vlada si po njegovih besedah tudi prizadeva za krepitev neodvisnosti, strokovnosti in odgovornosti pravosodnih institucij. Med uspehi vlade je navedel še, da ji je uspelo omiliti negativne posledice energetske krize in draginje.

V SD so izpostavili dosežke ministrov iz njihove kvote, ki po besedah vodje poslanske skupine Janija Prednika delajo uspešno in uresničujejo svojo zaprisego. Kot je dejal, je zunanja ministrica Tanja Fajon uspela "ponovno umestiti Slovenijo v jedrno Evropo in nas zopet povezala z načeli spoštovanja demokracije, vladavine prava in človekovih pravic" ter okrepila bilateralne odnose z drugimi državami. Tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po njegovih besedah okrepila vladavino prava in ugled Slovenije v Evropi.

Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Matjaža Hana pa je po Prednikovih besedah med bolj zaslužnimi za uspešno reševanje energetske krize in blaženju njenih posledic. Poleg tega so bili pripravljeni številni drugi ukrepi, katerih namen je prispevati k zelenemu prehodu, povečevanju vlaganj v raziskave in razvoj ter k povečevanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je še dodal.

Ob tem je Prednik poudaril, da v tej vladi obstaja prostor za konstruktivno kritiko med njenimi članicami. V poslanski skupini SD so namreč izrazili skrb nad pričakovanji, ki jih z državljani delijo glede zakonodaje in reform, predvsem do kritičnih reform, ki jih čim prej potrebujemo na področju zdravstva, plač v javnem sektorju in pokojnin. Prepričani so, da so reforme sposobne zastopati interes slovenske javnosti le skozi konsenz in temeljito usklajevanje med vsemi koalicijskimi partnericami.

Levica: Ne gre za nobeno likvidacijo ali ukinjanje

V Levici pa današnjo interpelacijo, kot je dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, težko jemljejo resno. "Njena vsebina je precej raztresena, brez jasnih fokusov, predvsem pa ne temelji praktično na nobenem argumentu," je ocenil.

Vlada je namreč, medtem ko je opozicija ves čas kritizirala, po njegovih besedah v prvih mesecih mandata iskala rešitve za to, kako zajeziti vpliv draginje. Pod aktualno vlado je prišlo tudi do enega najvišjih dvigov minimalne plače ter najvišje uskladitve pokojnin v zadnjem desetletju, je izpostavil. "V devetih mesecih dela te vladne koalicije se je kljub nasprotnim očitkom nabralo za 25 strani dejavnosti in ukrepov, ki jih je ta vlada izpeljala," je izpostavil Vatovec.

Glede očitkov, da je vlada ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, pa Vatovec poudarja, da ne gre za nobeno likvidacijo ali ukinjanje, pač pa za strokovno odločitev. Muzej osamosvojitve je bil namreč po njegovih besedah "projekt ene stranke, ki je želela uzurpirati pojem osamosvojitve, si zanjo pripisati prav vse zasluge in svojemu prvaku postaviti muzej".

Na očitke predlagateljev interpelacije je tudi izpostavil odločenost vlade, da izpelje zdravstveno reformo. Prav tako se ureja področje dolgotrajne oskrbe ter vzpostavlja stanovanjska politika. Med vladnimi ukrepi je izpostavil tudi odpravo sporne uredbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije.

NSi vladi očita kulturni boj

Muzej slovenske osamosvojitve je prejšnja vlada ustanovila z namenom ohranjanja in preučevanja kulturne dediščine, vezane na osamosvojitev, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SDS Franc Breznik. Trenutna vlada pa je muzej skupaj z muzejem novejše zgodovine združila v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. SDS nasprotuje, da v imenu muzeja ni več besede osamosvojitev, združitev pa da "predstavlja zgodovinski izbris in zgodovinsko napako".

"Predlagatelji interpelacije o delu in odgovornosti vlade menimo, da je bila osamosvojitev dosežek enotnosti naroda, da si za to obdobje osamosvojitve Slovenije zasluži samostojen muzej, zato odločitev vlade o ukinitvi muzeja predstavlja norčevanje iz slovenske zgodovine," je dejal Breznik. Od nastopa vlade "smo bili priča razvrednotenju družine, razgradnji zdravstvene oskrbe, grožnjam podjetnikom, znižanju plač v gospodarstvu, znižanje splošne olajšave pri dohodnini, siromašenje velikega dela upokojenske generacije", je povedal Breznik.

V poslanski skupini NSi pa vladi očitajo kulturni boj. "Ta vlada je po našem mnenju zamudila priložnost, da pomiri politične in družbene konflikte," je povedal poslanec Janez Cigler Kralj. Dodal je, da je simbol tega tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve. Menijo, da ministrstvo za kulturo ob ukinitvi ni predstavilo resne vizije razvoja novega muzeja. "To gre v največjo škodo vrednotam slovenske osamosvojitve, saj nimamo več namenskega prostora, kjer bi se sistematično in centralizirano zbirali ter predstavljali zgodovinski viri iz tega zelo dragocenega obdobja," so prepričani.

Tudi v NSi vlado kritizirajo zaradi zdravstvenega sistema, ki je "v resnih težavah". Vladi očitajo, da je ustavila večino investicij v zdravstveno infrastrukturo, ki jih je zastavila prejšnja vlada. "Ambulante za neopredeljene so bile prvi gasilski ukrep te vlade v zdravstvu, ki je pa povzročil novo nezadovoljstvo, nova nesorazmerja in nove odhode zdravnikov," je povedal Cigler Kralj.

Po njegovih besedah tudi interventni zakon za odpravo čakalnih vrst ni uspešen. Poudaril je, da vlada ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo le preoblikovala, iz prostovoljnega zavarovalniškega produkta pa da bo zdaj nastal obvezen prispevek za zdravstvo. "Po naši oceni vlada s tem na široko odpira pot pospešeni privatizaciji slovenskega zdravstva, ker bomo morali državljani še več storitev doplačevati iz svojega žepa," menijo.

V NSi vladi očitajo upočasnjevanje postopkov za izgradnjo drugega bloka nuklearke in "s tem postavlja na kocko energetsko samooskrbo in neodvisnost Slovenije". Vlado kritizirajo tudi zaradi kadrovanja, odstranjevanja žice na meji in odsotnosti napovedanih reform. Cigler Kralj je dejal, da obžalujejo, da poslanci ne bodo glasovali o konstruktivni nezaupnici, zato bodo med razpravo od vlade zahtevali odgovore.

Mesec SDS očita poskus demonizacije vlade, po navedbah Fajonove v vladi ni večjih konfliktov

V današnji razpravi o interpelaciji vlade sta očitke poslancev SDS zavrnila tudi oba podpredsednika vlade. Luka Mesec, ki vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ugotavljal, da današnja razprava ne bo namenjena vprašanjem, kako izboljšati razmere v državi, ampak bomo gledali tekmovanje, "kdo bo imel bolj bombastičen nastop" in "kdo bo bolj nažigal po vladi".

Pri tem po njegovi oceni ne gre za diskreditacijo vlade, ampak za njeno demonizacijo. V interpelaciji je 14 strani o "kulturnem marksizmu, enopartijskih totalitarnih režimih, likdvidacijah in podobnih strašilih," je dejal in dodal, da gre za izmišljena strašila, s katerimi se poskuša vnašati nemir.

Kot je dejal, se jim med drugim očita, da naravnost ogrožajo prihodnost slovenstva, ker so ukinili urad za demografijo. Ta je po njegovih navedbah obešal "neke plakate po Sloveniji, ki naj bi promovirali višjo rodnost, ni se pa spraševal o tem, v kakšnih pogojih živijo mlade družine". Namesto tega so po njegovih besedah v tej vladi postavili ministrstvo za solidarno prihodnost z dvema glavnima ciljema: omogočiti, da bo imel vsak možnost strehe nad glavo po dostopni ceni in da bo vsak v tej državi imel dostojno starost. Med že sprejetimi ukrepi pa je ob tem izpostavil tudi dvig minimalne plače in zagotovitev dvojnega otroškega dodatka pozimi.

Po besedah Fajonove je SD konstruktiven člen v koaliciji, njihova politika pa odločna, tudi umirjena, ne ustvarjajo konfliktov ter se trudijo spodbujati sodelovanje. Predsednica stranke in zunanja ministrica je ocenila, da vsi štirje ministri iz vrst SD delajo dobro. V izjavi ob robu seje DZ je zatrdila tudi, da večjih konfliktov znotraj vlade ni. "To, da imamo kdaj različna mnenja, je povsem normalno, ker smo v tej vladi tri stranke, ampak bistveno je, da skupaj z javnostjo in stroko iščemo široko soglasje, ker sicer reform ne bo mogoče izpeljati," je dejala Fajonova.

Zatrdila je tudi, da vlada zaradi Socialnih demokratov ne bo padla. "Nismo najmočnejši akter v vladi, delamo pa odločno in umirjeno, znamo poslušati ljudi in takšno konstruktivno politiko bomo na naših resorjih vodili tudi naprej," je prepričana.