Na začetku rednega majskega zasedanja državnega zbora so v skladu s parlamentarno prakso trije opozicijski poslanci predsedniku vlade Antonu Ropu zastavili ustna poslanska vprašanja. Janez Podobnik (SLS) je Ropa vprašal o vladni politiki zaposlovanja, Bogomira Zamernika (SDS) je zanimalo, kako vlada v nekaterih odmevnih primerih (med drugim afera Zbiljski gaj), ki so se v zadnjem času pojavili v javnosti, zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane, Andrej Bajuk (NSi) pa je premiera Ropa spraševal o izpolnitvi zahtev računskega sodišča v zvezi z davčno upravo in centrom vlade za informatiko. Potem ko je predsednik vlade odgovoril na vprašanja opozicijskih poslancev predstavnikom vlade svoja vprašanja zastavljajo še drugi poslanci. Vprašanja je tokrat napovedalo kar 30 poslank in poslancev.
Janez Podobnik (SLS) je premiera vprašal, koliko novih delovnih mest bo nudil trg dela v obdobju enega leta in kakšna bo njihova struktura (po izobrazbi, regijah, tehnološki zahtevnosti) oz. koliko delovnih mest bo v enakem obdobju ukinjenih. Podobnik je namreč pojasnil, da je z vstopom v Evropsko unijo prišlo na področju zaposlovanja do večje konkurenčnosti. Po njegovem mnenju se bodo pred težavami znašle zlasti tekstilna, prehrambena in usnjarska industrija. V Sloveniji je sicer brezposelnost dokaj nizka, vprašanje pa je, koliko je sploh brezposelnih.
Rop je pojasnil, da je za leto 2004 napovedana višja gospodarska rast ter višja stopnja zaposlovanja. Slovenija tudi izstopa po investicijski aktivnosti, ki je višja od povprečja EU. Rop pravi, da je brezposelnost leta 2003 znašala 6,6 odstotka, v EU pa 8,1 odstotka, registrirana brezposelnost pa je znašala 11,2 odstotka. "To je razkorak med tistimi, ki so prijavljenimi, in tistimi, ki po anketah dejansko pravijo, da so poskušali dobiti delovno mesto, pa ga niso mogli," pojasnjuje Rop.
Mirko Zamernik (SDS) je Ropu namenil že "tradicionalno" vprašanje, kako bo vlada zagotovila enakost pred zakonom za vse državljane. Tokrat je Zamernika v bistvu zanimalo, kako da so med 27 oškodovanimi v odmevni stanovanjski aferi Zbiljski gaj, ki so uspeli rešiti svoje vprašanje, vplivni in premožni državljani, medtem ko ostali še vedno čakajo na ureditev razmer. Tem kupcem je bila zadeva rešena po "naključju", med njimi pa so predsednik parlamentarnega odbora za finance, ozki sorodniki visokih političnih funkcionarjev, direktor loterije, torej vsi, ki imajo denar. Kot je dodal Zamernik, so oškodovanci 19. marca Ropu poslali tudi "dobronamerno pismo", v katerem so izrazili veselje, da je teh 27 opravilo predajo ključev, kar jim predstavlja zagotovilo za rešitev problema, kar se žal ni zgodilo. Zato je Ropa vprašal, kdaj lahko pričakujejo rešitev problema in kako bo ukrepal, če bo odkril nepravilnosti.
Rop je najprej spomnil, da gre kot že večkrat doslej tudi tokrat za nenajavljeno vprašanje, verjetno zato, da ne bi mogel odgovoriti s konkretnimi podatki. V primeru Zbiljski gaj se je sicer angažiral tudi sam in pristojna ministrstva pozval k rešitvi problema, preprečitvi možnosti, da bi do tega še prišlo, pravosodnemu ministru pa še posebej naročil naj ugotovi odgovornost. Rezultat tega so spremembe zakona o notariatu, ki naj bi preprečile podobne afere, hkrati pa je Rop predstavnikom države sporočil, naj bodo čim bolj naklonjeni reševanjem osebnih problemov teh oškodovancev. Seznam spornih 27 primerov, kjer naj bi bili nekateri sumljivi, si bo sicer pogledal in preveril, primer Zbiljski gaj pa bodo še naprej spremljali in znotraj možnosti pomagali ljudem pri rešitvi problemov.
Zamernik je opomnil, da je Rop pismo oškodovancev prejel že pred dvema mesecema, poleg tega pa je na poziv predsednika DZ Boruta Pahorja vprašanje dopolnil, tako da ga je Rop poznal. Poleg tega pa ima preko pisma oškodovancev vprašanje na mizi že dva meseca, zato je poslanec SDS predlagal, naj DZ glasuje, da se o vprašanju oškodovanih v primeru Zbiljski gaj ter odgovoru predsednika vlade nanj opravi razprava na prihodnji seji. Premier je odgovoril, da je bila dopolnitev poslana v dopoldanskem času, tako da se z njo ni mogel seznaniti, verjetno predvsem zato, ker si v SDS ne želijo dobiti odgovora na njihova poslanska vprašanja. Pahor je sicer potrdil, da je od Zamernika zahteval dopolnitev in jo tudi dobil, saj sicer takšnega vprašanja ne bi dovolil, vendar pa je pritrdil Ropu v zahtevi, da ima pravico do prejema vprašanj v celoti, da se na njih lahko pripravi.
Andrej Bajuk (NSi) je od predsednika vlade zahteval pojasnilo o dveh konkretnih primerih po njegovem mnenju neuresničevanja zahtev računskega sodišča, in sicer glede revizij poslovanja davčne uprave (DURS) in centra vlade za informatiko (CVI). Od premiera je zahteval naj mu pojasni, zakaj ni upošteval računskega sodišča, ki je pred skoraj enim letom pozvalo vlado, naj razreši predstojnika CVI zaradi nespoštovanja določil zakona o javnih naročilih ter direktorja DURS, ker med drugim ni vzpostavil enotne davčne evidence.
Premier Rop je opozicijskemu poslancu pojasnil, da se v zvezi z revizijo poslovanja davčne uprave največji del tistega, kar je računsko sodišče naložilo, izpolnilo in se izpolnjuje. Sicer pa je Rop spomnil, da je za novega direktorja DURS že izpeljan razpis, vendar pa vodjo davčne uprave še niso izbrali, ker je zelo malo strokovnjakov pripravljeno prevzeti vodenje te uprave. V primeru CVI pa vlada ni razrešila direktorja centra. Kazenska ovadba v tem primeru je bila namreč zavržena. O tem vprašanju je dodatno pojasnilo podal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je menil, da je bila v tem primeru direktorju CVI Marinu Siliču storjena krivica in je bil neupravičeno umazan v javnosti z neutemeljeno ovadbo. Ko je bila ovadba zavržena, je odpadel tudi razlog za Siličevo razrešitev, je še pojasnil Bandelj. Sicer pa je, kot je še pojasnil, CVI najbrž ena najbolj vzornih služb kar zadeva javno naročanje.
Bajuk z odgovori ni bil zadovoljen. Zato je v dopolnilnem vprašanju nanizal še nekaj očitkov, med drugim je omenil pogodbo CVI z zasebnim podjetjem Astec, v katerem naj bi bili po podatkih Bajuka zaposleni ljudje, ki so bili preje zaposleni v CVI. Poleg tega naj ne bi bil na CVI od leta 1995 izpeljan noben javni razpis, Silič pa še naprej opravlja svoje delo. "Morda zato, ker služi predvsem strankarskim interesom LDS in ZLSD," se je ob tem vprašal Bajuk, ki je omenil, da svoje delo še naprej opravlja tudi dosedanji direktor DURS Stojan Grilj, "ki je najbrž zanesljiv in mu še na misel ne pride, da bi odredil inšpekcijski nadzor obračuna davka na dobiček v Telekomu in njegovih hčerinskih družbah". Rop je v odgovoru znova pojasnil, da je bila na CVI izvedena revizija vseh poslov, le v enem primeru je bila ugotovljena nepravilnost in je bilo tudi zahtevano, da se nepravilnost odpravi, kazensko ovadbo pa je tožilstvo zavrnilo. Bajuku je ob tem očital, da se postavlja nad policijo in tožilstvo in da se je Bajuk "iz politika spremenil v sodnika", kar se Ropu zdi povsem nesprejemljivo.
Bajuk z odgovorom ni bil zadovoljen, zato bo od državnega zbora zahteval, da o odgovoru predsednika vlade na njegovo vprašanje na prihodnji seji opravi razpravo. O tej proceduralni zahtevi, kot tudi o zahtevi poslanca Zamernika, bodo poslanke in poslanci predvidoma odločali v torek.
