Težava naj bi bila po pisanju časnika v tem, da integracija raket spike v oborožitveno postajo Elbit po trditvah predstavnikov Rafaela, "nikakor ni enostavna". Potrebno naj bi bilo veliko testiranj in razvoja, stroški za tovrstno integracijo različnih sistemov pa niso predvideni v finančnem načrtu za nakup oklepnih vozil. Zastavlja se vprašanje, ali bo nakup oklepnikov dejansko stal predvidenih 63,6 milijarde tolarjev, saj naj bi se po nekaterih ocenah podražil za tretjino, na okrog 92 milijard dolarjev. Na ministrstvu za obrambo pojasnil o tem zaenkrat ne dajejo.
Parlametnarci o oborožitvi do 2015Odbor DZ za obrambo je na današnji seji opravil drugo obravnavo zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske (SV) od leta 2008 do leta 2010 in se seznanil z novo vojaško doktrino, ki je nastajala dve leti. Predsednik odbora Anton Anderlič (LDS) je bil kritičen do tega, ker je vlada doktrino sprejela že julija, medtem ko se je odbor z njo seznanil šele štiri mesece po sprejemu na ravni vlade.
"Bistvo zakona je, da se z njim ne zagotavlja sredstev za financiranje temeljnih razvojnih programov s krediti, kot jih je zagotavljal prvi zakon iz leta 1994, ampak ureja le večletno porabo dela proračunskih sredstev za obrambne investicije do leta 2015," je povedal minister za obrambo Karl Erjavec.
170 milijard za bojna vozila, zrakoplove in drugo opremo
Za financiranje v okviru zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programih SV do leta 2015 je predvidenih okoli 170 milijard tolarjev oziroma 710 milijonov evrov.
Najpomembnejši projekti za obdobje 2008 do 2015 so bojna vozila 8x8, komunikacijska in elektronska oprema, zrakoplovi, vključno s transportnim letalom, raketni sistemi za protioklepni boj in zračno obrambo, inžinerija in drugi oborožitveni sistemi.
Kako je širše poročanje o nakupih lahko ožje?
Člani odbora so zavrnili dopolnilo opozicijske člana odbora Aurelia Jurija (SD), ki je predlagal, da bi vlada pripravila tudi poročila o posameznih nakupih. Sedanji predlog namreč predvideva letno poročilo vlade o realizaciji celotnega zakona in ne le posameznih programov. Predstavniki koalicijskih strank so temu nasprotovali, saj menijo, da bi s takšnim načinom zmanjšali polje poročanja. Nasprotno pa so se v opozicijskih SD in LDS čudili, kako lahko bolj natančno poročanje zmanjša njegovo širino.
Kdo in kako v Libanon?
Člani odbora so govorili tudi o sodelovanju pripadnikov Slovenske vojske v operaciji Združenih narodov UNIFIL v Libanonu. Vlada je namreč pred mesecem dni sprejela predlog za napotitev kombiniranega modula velikosti do dvanajst pripadnikov Slovenske vojske v misijo UNIFIL.
'Slovenija je vzpostavila stik s sosednjo Italijo kot možno partnersko državo Slovenije v misiji Združenih narodov UNIFIL v Libanonu," je na seji povedal minister Karl Erjavec. Usklajevanja z Italijo bodo prihodnji teden potekala na bilateralni ravni, v primeru sodelovanja pa lahko Slovenija od Italije pričakuje popolno logistično podporo. "Kontingent naj bi bil za odhod v Libanon pripravljen v drugi polovici novembra," je še povedal Erjavec.
Minister je člane in članice odbora sicer seznanil z odločitvijo vlade, da napoti kombinirani modul velikosti do 12 pripadnikov SV v misijo UNIFIL za obdobje, ki bo določeno v dogovoru s partnersko državo, z možnostjo rotacij. Po opravljenih dvostranskih pogovorih bo pogovor s partnersko državo potekal še v okviru ZN.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.