Poslanci so bili s pozitivno noto zadnjega poročila pred vstopom v EU s 1. majem 2004 zadovoljni, v sklepu pa so vlado pozvali, naj pospeši priprave za delovanje v okoliščinah članstva in za odpravljanje pomanjkljivosti, na katere opozarja poročilo.
Glavne poudarke poročila - v njem je Sloveniji namenjeno eno opozorilo po nujnem ukrepanju, kar je najmanj med državami pristopnicami, sta poslancem predstavila minister za evropske zadeve Janez Potočnik in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Sicer pa so bili na seji navzoči tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor in večje število veleposlanikov ali namestnikov veleposlanikov držav članic EU v Sloveniji.
Tako kot že ob objavi poročila, je tudi tokrat minister Potočnik z zadovoljstvom ugotovil, da je država ocenjena najbolje med vsemi pristopnicami. Glede opozoril - poleg nujnega ukrepanja po uskladitvi z evropsko zakonodajo so tu še spodbude za pospeševanje dela na določenih področjih - je menil, da so v večini primerov realna. Vlada, je tudi dejal, že podrobno proučuje kritike in pripravlja ukrepe, da bo pravočasno, do vstopa v EU, kar najbolje pripravljena.
Stoodstotne usklajenosti z EU na dan vstopa v povezavo pa po Potočnikovem mnenju ne gre pričakovati. Še nikoli nobena država v EU ni vstopila s stoodstotno implementacijo evropske zakonodaje; lahko govorimo le o bolj ali manj usklajenih državah, je dejal. Izpostavil je tudi, da bo Slovenija v EU vstopila kot bolj pripravljena in bo zato imela manj problemov v začetnem obdobju članstva. Intenzivna nadaljnja prizadevanja so zato v slovenskem interesu, je dodal.
Podobno mnenje je na poslance naslovil tudi Fouere. Če Slovenija na področjih, za katera je opozorjena, ne bo pospešila priprav, potem ima lahko težave z učinkovitim delovanjem v začetek obdobju članstva, je dejal. Opozorila sicer zadevajo razmero malo področij, tako da poročilo odraža res visoko stopnjo pripravljenosti, kar je rezultat močne angažiranosti in trdega dela tako vlade, parlamenta, ostalih institucij in vseh segmentov slovenske družbe, je bil prepričan Fouere.
Skladno z opozorilom komisije bi morala država nujno ukrepati za uskladitev z evropsko zakonodajo po priznavanju poklicnih kvalifikacij, spodbude pa so na Slovenijo naslovljene tudi v smislu zniževanja inflacije, pospeševanja procesa privatizacije bančnega in zavarovalniškega sektorja, krepitve slovenske uprave, odpravljanja sodnih zaostankov ter hitrejšega oddajanja pravno revidirane evropske zakonodaje v slovenski različici.
V poslanski razpravi je prevladalo zadovoljstvo nad pozitivnim sklepnim poročilom Evropske komisije o pripravljenosti države na vstop v EU ter prepričanje, da je treba za uspešno prvo obdobje članstva priprave z nezmanjšanim tempom nadaljevati. Poslanca Jožefa Bernika (NSi) pa je zmotilo, ker po njegovem mnenju komisija v poročilu ni posvetila pozornosti stanju demokracije v državi. Posebej je izpostavil vprašanje povojnih pobojev, ki je po njegovem prepričanju urejeno na nezadovoljiv način.
Šef OZP Kacin (LDS) pa se je na seji dotaknil tudi prihodnjih širitev EU. Kot je menil, tu evropske institucije in države potencialnim kandidatkam ne bi smele dajati lažnih upanj, da je to hiter proces. V izhodišču je treba razjasniti, da bo pot do članstva dolga in zahtevna. Je pa menil, da v teh primerih Slovenija lahko predstavlja "študijski primer" države, ki se je uspešno vključila v EU, izkušnje, ki bodo po Kacinovem prepričanju še posebej koristne za države JV Evrope.