Javna predstavitev naj bi odgovorila na vprašanja, ki jih bo urejala novela zakona in se med drugim nanašajo na način objavljanja javnih naročil, enakopravno obravnavanje ponudnikov s priznano sposobnostjo, oddajo javnih naročil po postopku s pogoji brez predhodne objave ter obvezne vsebine razpisne dokumentacije.
Predlog novele zakona je vlada sprejela konec aprila, kot so takrat zapisali na finančnem ministrstvu, pa novela prinaša odpravo administrativnih ovir in v zvezi s tem racionalizacijo izvajanja postopkov oddaje javnih naročil, vpeljavo sistema elektronskega poslovanja pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil in možnost centralizacije izvajanja postopkov in nabav.
Sedaj veljavni zakon o javnih naročilih iz leta 2000, ki je nadomestil zakon iz leta 1997, je sicer dosegal visoko stopnjo usklajenosti s pravnim redom EU, vendar je bil strožji od zahtev, ki jih postavljajo direktive. Glede formalnosti postopkov pri izvajanju javnih naročil pa je izenačeval vse kategorije naročnikov, in sicer ne glede na vrednosti, od katerih dalje je v EU določena uporaba direktiv (trenutno znašajo v EU te vrednosti za gradnje pet milijonov evrov, za blago in storitve pa 200.000 evrov).
V predlog zakona je zato še posebej skrbno in drugače uveden poseben režim javnega naročanja pri naročnikih, ki opravljajo dejavnost na področju gospodarske infrastrukture in sistem oz. možnost elektronskega naročanja. Povsem na novo se uvaja tudi način objavljanja različnih informacij v zvezi s postopki oddaje javnega naročila; objave ne bodo več primarne v uradnem listu, temveč na novo ustanovljenem informacijskem portalu urada za javna naročila, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
Splošno razpravo o predlogu novele zakona so poslanci opravili na junijski seji, kjer so se med drugim strinjali, da bo pred dokončnim sprejetjem zakona potrebnega še veliko dela, saj bo treba odpraviti številne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v zakonskem predlogu.
