DZ pritrdil: nižje trošarine in subvencije za gorivo za kmete in prevoznike

Novela bo trajno znižala zakonsko določeno trošarino za kurilno olje, vladi bo dala dodaten instrument, da bo lahko ob dovoljenju na evropski ravni še dodatno in začasno znižala trošarine za bencin, dizel in kurilno olje ter da se bo lahko ob nenadnih spremembah na svetovnih energetskih trgih odzvala hitreje in učinkoviteje, je danes na izredni seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež.

Z novelo se bo zakonsko določena trošarina za kurilno olje znižala s 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov. Glede na evropsko direktivo je sicer spodnja meja 21 evrov za 1000 litrov.

Novela bo poleg tega vladi omogočila, da bo lahko ob soglasju EU za začasno znižanje trošarin tako na 95-oktanski bencin kot na dizelsko gorivo in kurilno olje pod meje, ki jih določa evropska direktiva, za kar je zaprosila Slovenija, trošarine še znižala.

V primeru soglasja bo lahko trošarina na bencin znižana do 139,5 evra (trenutno znaša 417,59 evra, po direktivi je spodnja meja 359 evrov) za 1000 litrov. Trošarina na dizelsko gorivo bo lahko bila znižana do 105 evrov (trenutno znaša 330 evrov, kolikor je tudi spodnja meja po direktivi) in na kurilno olje do nič evrov (trenutno 78,75 evra) za 1000 litrov. Izpad iz naslova trošarin v primeru znižanja na te ravni za šestmesečno obdobje je ocenjen na 256,5 milijona evrov.

Poslanci so poudarjali, da je ukrepanje za znižanje cen goriv nujno, da se prepreči posledice za prebivalstvo ter kmetijstvo in gospodarstvo. So pa v opoziciji opozarjali - Levica se je zaradi tega tudi vzdržala pri glasovanju - da bo treba izpad proračunskih prihodkov nadomestiti.

Poslanske skupine so bile ob poudarjanju potrebe po ukrepanju za zmanjšanje učinka dragih goriv na ljudi in gospodarstvo v razpravi naklonjene predlogu.

"Ključne rešitve (...) so korak v pravo smer in verjetno spodnja meja tistega, kar lahko še ta vlada naredi," je ocenil Tomaž Lisec (SDS). O opozicijski opazki, da je prostor še pri znižanju marž, je dejal, da je prejšnja koalicije leta 2022 te zvišala za 65 odstotkov, takrat to pojasnjevala s potrebo po podpori trgovcev, sedaj pa populistično poziva k njihovemu znižanju. Marže niso čisti dobiček, iz njih se pokrivajo stroški poslovanja naftnih trgovcev, logistike, zaposlenih, zalog energije, okoljskih dajatev, je opozoril. "Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo?" je vprašal.

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je med rešitvami v noveli izpostavil možnost znižanja trošarin pod ravni, kot jih določa evropska zakonodaja. "Takšno možnost je treba uporabiti hitro, namen znižanja trošarin mora biti jasno viden tudi na računih končnih uporabnikov, zato je pomembno, da ob znižanju trošarin ostaneta zagotovljena ustrezna regulacija cen in nadzor nad maržami," je dejal in dodal, da se znižanje javnih dajatev ne sme izgubiti v drugih sestavinah maloprodajne cene.

Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je poudarila, da bo imel ukrep konkreten vpliv na življenje ljudi, ter glede javnofinančnih posledic dejala, da je treba pri tem tehtati tudi posledice neukrepanja. "Dražje gorivo pomeni tudi dražji transport, dražjo proizvodnjo, dražjo kmetijsko pridelavo in na koncu višje cene za potrošnike. Država v času visokih cen ne sme zgolj opazovati," je dejala.

Da v Svobodi predlogu ne bodo nasprotovali, je napovedala Metka Pešl Šater (Svoboda). Se pa sprašujejo, zakaj je vlada za znižanje trošarin pod dovoljeno raven zaprosila šele sedaj ter zakaj se ob tem, ko se država odpoveduje delu trošarinskih prihodkov, dopušča višje marže trgovcem z naftnimi derivati, ki da bodo na račun potrošnikov še naprej kovali dobičke.

Darko Ratajc (SD) je vlado pozval, naj trošarino na kurilno olje pod evropsko določeno zniža takoj. Napovedal je enotno podpor predlogu, pri tem pa vlado pozval, naj pri spopadanju z draginjo goriv poleg davčnih uporabi tudi druge ukrepe.

V Levici se strinjajo s temeljnim načelom zakona, je pa vprašanje, na račun česa bodo nižali trošarine. "Na račun zdravstva, šolstva, vrtcev in drugih javnih storitev?" je vprašal Vladimir Šega (Levica). Gre tudi za vprašanje pravičnosti, je dodal, saj so nekatera podjetja vlagala v elektrifikacijo voznega parka in energetsko učinkovitost. Poudaril je tudi, da je bilo zvišanje marž leta 2022 vprašanje likvidnosti naftnih trgovcev, letošnje pa je namenjeno višanju že tako rekordnih dobičkov.

Nedeljko Todorović (Resnica) je med rešitvami izpostavil znižanje trošarin na kurilno olje, ki da pomeni konkretno razbremenitev gospodinjstev in kmetijstva. Pri javnofinančnih posledicah je treba tehtati ceno neukrepanja - slabšo konkurenčnost podjetij, težji položaj prevoznikov in kmetov ter manjšo kupno moč gospodinjstev, je dejal.

DZ je z 49 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki bo prinesel subvencije za gorivo za kmete in prevoznike ter slednjim tudi sofinanciranje nakupa pnevmatik. 

Po predlogu bodo v obdobju od 4. junija do konca leta cestnim prevoznikom povrnili do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizelskega goriva glede na razliko med referenčno in zgodovinsko referenčno ceno na borzi.

Do subvencije prevozniki ne bodo upravičeni za tiste prevoze, ki jih bodo opravljali v okviru koncesije za javni potniški promet.

Prevoznikom bodo na voljo tudi subvencije za energetsko učinkovite in varne pnevmatike v višini 150 evrov na pnevmatiko.

Predvidena je tudi pomoč kmetijstvu, gozdarstvu, čebelarstvu, ribištvu in marikulturi, in sicer bodo upravičenci dobili povrnjen del razlike med referenčno in pragovno ceno kurilnega olja oz. goriva za kmetijstvo.

Za subvencioniranje goriva za prevoznike bo predvidoma potrebnih okoli 30 milijonov evrov, za nakup pnevmatik pet milijonov evrov, za pomoč v kmetijstvu pa okoli dva milijona evrov. Sredstva bo zagotovila družba Borzen, ki sicer med drugim izvaja razpise za zelene naložbe.

Podpora po tem zakonu se bo lahko začela dodeljevati, če jo bo odobrila Evropska komisija.

Burno razpravo je vse do glasovanja povzročil predlog Svobode, da bi se marža na dizel in kurilno olje za prejemnike pomoči po tem zakonu znižala na raven izpred junijskega zvišanja. Predlagatelji in tudi Levica so menili, da bi morali k znižanju končnih cen prispevati tudi trgovci, ki da imajo rekordne dobičke in bi morali blažiti izpad v proračunu. V SDS pa so menili, da bi to znižanje minimalno vplivalo na končno ceno, tvegali pa da bi pomanjkanje goriva na servisih in motnje v oskrbi.