Po predlogu sklepa, kot je objavljen na spletni strani DZ, bi DZ ugotovil, da se zakon nanaša na vsebino, glede katere skladno z določili ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, saj se "s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter odpravljajo protiustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče".
Predlagatelji sklepa, ki so bili tudi predlagatelji samega zakona, navajajo, da ta mesec sprejeti zakon spreminja in dopolnjuje več zakonov, ki urejajo davke, med drugim glede dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, obdavčitve t. i. normiranih samostojnih podjetnikov, osnove za obračun prispevkov za socialno varnost in za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ter za upokojence, znižanje DDV na osnovna živila in na energente.
Referendum po njihovem mnenju ni dopusten tudi zato, ker zakon odpravlja protiustavnost, med drugim glede dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih ter glede omejevanja razpolaganja z dobičkom za zasebnike, ki opravljajo koncesijsko dejavnost v zdravstvu.
Predlagatelji sklepa namreč trdijo, da z določili interventnega zakona posegajo v določila zakona o zdravstveni dejavnosti, kot je bil noveliran v mandatu odhajajoče vladne koalicije, glede omejevanja razpolaganja z dobičkom koncesionarjev v zdravstvu. Sklicujejo na odločbi ustavnega sodišča iz septembra 2022 in novembra 2018, ki sta tovrstne posege v pravico do svobodne gospodarske pobude zasebnikov razveljavili. Nanašali sta se sicer na prejšnje različice zakonov.
Obenem predlagatelji navajajo, da z interventnim zakonom odpravljajo tudi protiustaven poseg v pravico zdravstvenega delavca do proste izbire zaposlitve, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo decembra lani in DZ naložilo, da neskladnost z ustavo odpravi v roku enega leta.
Če bodo poslanci namesto določitve roka za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum pritrdili predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, kar je glede na razmerja v DZ pričakovati, bo po napovedih pobudnikov referendumskega odločanja sledila pobuda za ustavno presojo sklepa.
Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije so v DZ ta teden vložili predstavniki sindikatov in civilne družbe. Pod njo se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
Tako pobudniki referenduma, ki jih podpirajo tudi stranke odhajajoče koalicije, kot del pravne stroke sicer pri interventnem zakonu opozarjajo na spornost prakse, da se z enim zakonskim besedilom po t. i. omnibus načelu na hitro posega v več zakonov hkrati, v tem primeru v 10, pri čemer se posege na področje davkov in obveznih dajatev kombinira s sistemskimi posegi v pomembne družbene podsisteme, ki bi morali biti predmet daljše in širše javne razprave in o katerih bi se ljudje lahko izrekli na referendumu.
Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije so v DZ ta teden vložili predstavniki sindikatov in civilne družbe. Pod njo se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov.
Pravna mreža pričakuje dopustnost referenduma
V Pravni mreži za varstvo demokracije so že prej ocenili, da bi Ustavno sodišče v morebitni presoji sklepa DZ o nedopustnosti razpisa referenduma o interventnem zakonu odločilo, da je referendum dopusten.
Kot so spomnili v nevladni organizaciji, interventni zakon poleg določb z več drugih pravnih področij vključuje tudi določbe o ureditvi davkov in drugih obveznih dajatev, po ustavi pa zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati.
Posebej so izpostavili problematičnost uporabe t. i. omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten.
Tudi slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca, so navedli.
Med drugim so izpostavili navedbo profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igorja Kaučiča, da "referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan".
Izpostavili so tudi navedbo profesorice s te fakultete Brune Žuber glede t. i. davčnih zakonov. Navedla je, da je bil "namen določitve te referendumske omejitve v preprečitvi odložitve sprejetja teh zakonov oziroma v preprečitvi njihove zavrnitve na referendumu, saj bi bila v nasprotnem primeru neposredno ogrožena finančna stabilnost države, onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij".
Upoštevajoč navedeno bo moral DZ po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije pri odločanju o dopustnosti referenduma upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka. "Pri tem velja posebej izpostaviti, da bi glede na ukrepe iz interventnega zakona, ki naj bi brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko bruto domačega proizvoda letno, težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnosti javnih financ," so zapisali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.