Zelena luč odbora DZ Maljevcu, Jevšku, Kumru in Hanu

Za kandidata Maljevca je glasovalo devet članov odbora, proti jih je bilo pet. Pred pristojnim odborom DZ se danes predstavlja tudi kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih. Za gradnjo solidarne družbe je treba vzpostaviti močno in javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, spodbujali bodo tudi lastništvo zaposlenih v podjetjih, je dejal.

Maljevac, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v svoji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ poudaril, da je vlada z ustanovitvijo ministrstva za solidarno prihodnost dala jasno sporočilo, da je treba v ospredje politik postaviti tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene, in sicer stanovanjsko politiko, dolgotrajne oskrbo in ekonomsko demokracijo.

Na področju stanovanjske politike je treba razviti in okrepiti mrežo javnih najemnih stanovanj, ki bodo dostopna, kakovostna in varna, saj trg tega ne zagotavlja, je pojasnil. Politike na tem področju po njegovih besedah niso bile razvojno usmerjene, še redkeje pa podprte z ustreznimi finančnimi viri. Opozoril je tudi, da se nacionalni program na tem področju ni izvajal. 

Do konca mandata 2000 stanovanj letno 

Kot je napovedal, bodo v okviru novega ministrstva do konca mandata oblikovali stabilen in robusten sistem, ki bo v prihodnjem letu lahko zagotovil 1000 stanovanj, do konca mandata pa 2000 stanovanj letno, je dejal Maljevac. Zavezal se je tudi, da bodo pred iztekom nacionalnega stanovanjskega programa leta 2025 pripravili novega.

Še letos pa bodo po njegovih napovedih pripravili ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj, ki je vplivalo na dvig cen in manjšanje ponudbe najemnih stanovanj predvsem v mestih. Do konca mandata bodo uredili področje minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije najemnin in učinkovitejšega reševanja sporov, je še dodal.

Na področju dolgotrajne oskrbe so po njegovih besedah ključne sistemske rešitve na ravni države. Napovedal je spremembe sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj da je ta neizvedljiv, predvsem zaradi nejasno določenih splošnih pogojev za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe. S prenovo zakona morajo po njegovih besedah zagotoviti tudi širši nabor kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ter drugače opredeliti storitve.

Napovedal je tudi zagotovitev dodatnega financiranja dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev informacijskega sistema. Kot je poudaril, je nujna krepitev javne mreže dolgotrajne oskrbe s ciljem zagotavljanja storitev vsem državljanom, predvsem pa je treba zagotoviti starejšim, da ostanejo čim dlje doma.

Na področju ekonomske demokracije pa je po njegovih besedah cilj vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev s spodbujanjem lastništva zaposlenih. Podjetja v lasti zaposlenih so bolj družbeno odgovorna, bolj vključujoča, bolj trajnostna in bolj učinkovita, je dejal.

Kot je pojasnil, pri tem ne bo obveze, ampak želijo s sprejemom ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij omogočiti porazdelitev lastništva kapitala in odločitvenih pravic v tistih podjetjih, ki bodo to prepoznala kot dodano vrednost zase in za svoje zaposlene.

"Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo," je predstavitev zaključil Maljevac.

Zelena luč tudi Jevšku 

Na skupni seji s člani odbora za zadeve EU pa so člani odbora za gospodarstvo prisluhnili kandidatu za ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandru Jevšku, zdajšnjemu vodji službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za gospodarstvo in osem članov odbora za zadeve EU, noben ni glasoval proti.

Za zagotovitev skladnega regionalnega razvoja je potrebna takojšnja vzpostavitev strategije, katere cilji bodo podlaga za delo ministrstev in regionalnih ravni, je danes v DZ poudaril ministrski kandidat  Jevšek. S področja kohezijske je izpostavil nujnost takojšnjega ukrepanja za črpanje sredstev iz tekoče finančne perspektive.

Kandidat za ministra za ministra za kohezijo in regionalni razvoj, ki zdaj vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je na zaslišanju pred pristojnima parlamentarnima odboroma skladen regionalni razvoj označil za prioriteto. Za dosego tega cilja je potrebna priprava strategije s štirimi temeljnimi cilji: dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, razvojno dohitevanje evropskih regij, zmanjševanja regionalnih razvojnih razlik in uresničevanje razvojnih potencialov. "Ti cilji morajo biti podlaga za delo vseh ministrstev in regionalnih ravni," je zatrdil.

Po Jevškovih besedah bo treba v prihodnje posebno pozornost posvetiti manj razvitim regijam in njihovi razvojni specializaciji, ki jo je treba spodbujati in nadgrajevati.

Ustanovitev pokrajin je ocenil kot zahteven in dolgotrajen proces, s pospešenim regionalnim razvojem pa je mogoče postaviti dobro osnovo za njihovo ustanovitev. Jevšek je napovedal prizadevanje za opredelitev pristojnosti, ki bi se lahko prenesle na regije. "To bi pomenil prvi korak k ustanavljanju bodočih pokrajin," je poudaril in dodal, da mora biti ta proces skrbno premišljen.

Za skladen regionalni razvoj je po Jevškovem prepričanju ključen dogovor za razvoj regij. Na tem področju ministrstvo čaka veliko dela, je povedal.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je Jevškovo predstavitev označila za precej bolj vsebinsko kot pred sedmimi meseci, ko se je potegoval za vodenje vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Strinjala se je, da se razvojne razlike med regijami ne zmanjšujejo, pri čemer je posebej izpostavila počasnejši razvoj obmejnih problemskih območij. "Glavna težava je, da tega ne more rešiti en sam resor," je poudarila.

Predstavitev Jevškovih prednostnih nalog je pozdravil tudi Jožef Horvat (NSi), njihov obseg pa po njegovih besedah potrjuje, da je bila vzpostavitev samostojnega ministrstva s tega področja "vsekakor smiselna". "Ključno pa je, kakšna bo politična podpora vlade," je poudaril.

Jevšek je odgovoril, da zakonodaja problemskih območjem že sedaj omogoča dodatne točke na razpisih, zato jo je treba v prvi vrsti dosledno izvajati. Glede sodelovanja z drugimi resorji in podpore predsednika vlade pa je poudaril, da je to zapisano v koalicijski pogodbi. "Predsedniku vlade bom predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje regionalnega razvoja," je napovedal.

Horvatu je pritrdil, da je lahko ena od rešitev za zmanjšanje vrzeli med osrednjim delom države in njenim obrobjem krepitev izobraževalnega sistema. Horvat je med predlogi izpostavil širitev mariborske medicinske fakultete, a je Jevšek opozoril, da si pri tem z evropskimi sredstvi ne bodo mogli veliko pomagati. "Nova finančna perspektiva namreč ne predvideva gradnje objektov," je pojasnil.

Rado Gladek (SDS) je pozdravil Jevškovo namero, da se "razvoja že razvitih ne sme zavirati". "Me je pa zmotil vaš pesimizem glede ustanavljanja pokrajin. Občine z istega območja se namreč uspešno povezujemo že sedaj," mu je dejal. Jevšek je poudaril, da ne gre za pesimizem, temveč realno ocenjevanje zmožnosti glede na številne nedorečenosti pri financiranju načrtovanih pokrajin.

Na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali še zagovarja selitev ministrstva v Maribor, je pojasnil, da postopek decentralizacije ministrstva poteka. "Decentralizacijo bomo med drugim izvajali tako, da bomo operativce razpršili po Sloveniji. Zakaj bi se moral nekdo iz Ptuja voziti v Ljubljano in tam delati za Štajersko," je dejal.

Koalicijski poslanci, med njimi Soniboj Knežak (SD) in Tomaž Lah (Svoboda), so izpostavili Jevškove izkušnje in pohvalili njegove dosežke v času vodenja vlade službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Manj pozornosti v razpravi so člani odbora namenili kohezijski politiki. So pa pozdravili Jevškovo napoved rednega poročanja o črpanju in porabi evropskih sredstev državnemu zboru, saj lahko to po njihovem mnenju tudi poveča zaupanje javnosti v preglednost porabe sredstev.

Zaslišanja so nekateri že uspešno prestali

V četrtek so zaslišanja pred poslanci uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva – za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Štirim ministrstvom se ob tem spreminjajo pristojnosti in imena, dve vladni službi pa postajata ministrstvi.

Kumer pred odborom DZ izpostavil pomen spodbujanja razogljičenja

Bojan Kumer je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet poslancev, šest jih je bilo proti.

Kumer je na zaslišanju pred matičnim odborom DZ med ključnimi nalogami izpostavil spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in pospešitev postopkov za razogljičenje. Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo ob tem preprečili pomanjkanje energije, je dejal.

Potencial vetrne energije je v Sloveniji nedvomno premalo izkoriščen, a bo treba na tem področju predvsem najti skupen jezik z lokalnimi skupnostmi, je Kumer poudaril v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Zvonka Černača. Glede hidroelektrarn je poudaril, da jih na Muri ne bo, bodo pa storili vse za dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi.

Očitke, da ne podpira geotermalne energije, je zavrnil. "Gre za velik potencial, ki ga bomo nedvomno morali izkoristiti; ne le za proizvodnjo elektrike, temveč tudi toplote," je dejal.

Kumer, ki trenutno vodi ministrstvo za infrastrukturo, je kot eno svojih prvih potez napovedal sprejetje novega zakona o obnovljivih virih energije. "Ta bo zelo verjetno že kmalu na vaših klopeh," je dejal članom odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Z novim zakonom želijo predvsem olajšati umeščanje infrastrukture v prostor, a ne na račun varstva okolja. Pomemben vidik bo tudi zmanjšanje administrativnih bremen, je dejal.

Eden ključnih izzivov bo po njegovih besedah nedvomno preobrazba rabe energije v prometu in kako zagotoviti, da hkrati ne bo prišlo do pomanjkanja energentov. "Promet je namreč največji porabnik energije v Sloveniji, želimo pa, da bi lahko čim prej deloval brez fosilnih goriv," je dejal. Ukrepi bodo vključevali tudi spodbude za posodabljanje voznega parka državljanov, je napovedal.

Kot "hrbtenico razogljičenja potniškega prometa" Kumer vidi javni potniški promet. Vlada je že ustanovila družbo za upravljanje javnega potniškega prometa, sprejet je zakon o celostnem prometnem načrtovanju, pripravljen pa je tudi zakon za pospešeno uvajanje elektrificiranih vozil v državno upravo, je naštel.

Še letos bo na poslanskih klopeh tudi podnebni zakon, napovedal pa je tudi prenovo zakona o učinkoviti rabi energije. "Verjetno bomo morali prenoviti tudi dele zakona o varstvu okolja," je dodal.

Sprejeti bo treba tudi nov nacionalni energetski in podnebni načrt, česar so se že lotili, je izpostavil Kumer. Če bo šlo po načrtih, bo sprejet spomladi prihodnje leto.

Na področju energetike je kot enega ključnih poudarkov izpostavil zagotavljanje cenovno dostopne energije. "To velja tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo," je dejal. Spomnil je, da se je ob prevzemu mandata ministra za infrastrukturo najprej soočil z zaostrenimi geopolitičnimi razmerami, ki so vodile v vrtoglavo rast cen energentov.

"Razpoložljivostno krizo na področju energije smo imeli že pred več kot letom in pol, zato se imamo samo hitremu ukrepanju zahvaliti, da smo zdaj med petimi najuspešnejšimi državami po zagotavljanju cenovne dostopnosti energije," je poudaril.

Slovenijo po njegovih besedah čaka tudi pravičen prehod pri izstopu iz premoga, kjer bodo ključna evropska sredstva. "V naslednji evropski perspektivi računamo na vsaj 271 milijonov evrov," je dejal.

Seznam prednostnih nalog, ki je po Kumrovih besedah dolg, vključuje tudi sprejem odločitve glede dolgoročne rabe jedrske energije. "Poskrbeti bomo morali tudi za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov," je dodal.

Sicer se namerava na področju odpadkov osredotočiti na preprečevanje njihovega nastajanja in krožno gospodarstvo. Slovenija pa mora tudi ohranjati pomembno vlogo pri opozarjanju na posledice podnebnih sprememb in nujnost ukrepanja za njihovo omilitev.

Han: Pri gospodarstvu, turizmu in športu veliko sinergijskih učinkov

Matjaž Han je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za gospodarstvo. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo 10 poslancev, nihče ni bil proti.

Gospodarsko ministrstvo se bo z reorganizacijo vlade preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kar se Hanu zdi prelomno. "S povezavo teh treh stebrov lahko naredimo veliko sinergijskih učinkov," je poudaril na zaslišanju pred matičnim odborom DZ za gospodarstvo.

Han se je v uvodu današnje predstavitve dotaknil prve polovice mandata in med poglavitnimi dosežki izpostavil intenzivno sodelovanje z gospodarstvom, odpravo kronične zamude pri implementaciji evropske zakonodaje in pomoč gospodarstvu pri premagovanju energetske krize.

Ob vstopu v novo leto so po njegovih besedah pričakovanja visoka. Govori se o recesiji in raznih katastrofah. "Vse napovedi kažejo na zahtevno leto. Sem po naravi optimist, zato ne bom tekmoval v črnih scenarijih. Razumem pa, kaj je moja naloga. Okoliščin, ki od zunaj prinašajo negotovost, ne morem spremeniti. Lahko pa poskrbimo za to, da bomo dobro pripravljeni," je dejal.

Pomembno se mu zdi predvsem vzdrževati pogoje za dobro poslovanje gospodarstva. "Treba je spremljati stanje v posameznih panogah, saj vse ne bodo enako prizadete," je dejal in pojasnil, da se na ministrstvu močno zanašajo na informacije, ki jih dobivajo od gospodarskih zbornic, saj se tako lahko po potrebi odzovejo.

Po Hanovi oceni je sicer gospodarstvo danes v razmeroma dobrem položaju. Podjetja še vedno razpolagajo z visoko likvidnostjo, vemo pa, da se naročila zmanjšujejo, je dejal in obljubil, da ministrstvo gospodarstva "ne bo pustilo samega".

Poudaril je tudi krepitev partnerstva med podjetniki, delavci in okoljem. "Primitivno logiko 19. stoletja, da imamo na eni strani grde kapitaliste, na drugi pa lene delavce, moramo dati na stran. Tega več ni," je poudaril in da ni uspešnega podjetja brez zadovoljnih delavcev.

Na področju turizma je spomnil na novo strategijo panoge, sprejeto lani. Ta se osredotoča na dvig dodane vrednosti, boljšo kakovost storitev ter na trajnostna in avtentična doživetja. Napovedal je tudi pripravo akcijskega načrta za uresničevanje strategije.

Na ministrstvu med drugim pripravljajo zakon o spodbujanju razvoja turizma, zakon o gostinstvu, pa tudi zakon o Kobilarni Lipica. Slednjo želijo po Hanovih besedah okrepiti v enega od nosilnih nacionalnih turističnih biserov.

Han želi vlagati v šport, ker meni, da "brez denarja ni dobrega športa"

Najpomembnejša novost na ministrstvu je šport. "Slovenijo v tujini poznajo kot manjšo državo, ampak globalno športno velesilo. Vsi ki spremljate, veste, kakšne rezultate naši športniki dosegajo," je izpostavil Han. Športniki so, kot je dodal, največji promotorji Slovenije.

"Odločitev, da šport prvič v zgodovini naše države povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna in jo razumem kot izziv in odlično priložnost za nadaljnji razvoj in utrditev Slovenije med najuspešnejšimi državami," je poudaril kandidat za ministra.

Po njegovih besedah bodo v sodelovanju z vsemi deležniki takoj pristopili k oblikovanju novega nacionalnega programa za šport do leta 2033. Na ministrstvu si tudi prizadevajo, da bodo v štirih letih dosegli podvojitev javnega denarja za šport. "Brez denarja ni dobrega športa," je bil jasen.

Ocenjuje, da je povečanje sredstev za šport iz državnega proračuna nujno, tudi z interventnimi sredstvi in z različnimi mehanizmi prerazporejanja neposrednih izdatkov iz proračuna.

Han je napovedal ponovno široko družbeno razpravo o možnosti za prerazporejanje denarja od prodaje srečk. "Smo se pa pripravljeni pogovarjati tudi o uvedbi tako imenovanega športnega evra oz. namenskega denarja za šport. Kultura ga ima, ceste ga imajo, ne vem, zakaj ga ne bi imel tudi šport," je dejal.