Onesnažen zrak je med povzročitelji srčno-žilnih, pljučnih, rakavih in nevroloških bolezni, število smrti in bolezni, povezanih z drobnimi delci, ozonom in dušikovim dioksidom, pa ostaja visoko tudi v Evropi.
V državah jugovzhodne Evrope so pri prebivalcih, starih 30 let ali več, izmerili največ izgubljenih let življenja zaradi onesnaženosti zraka, navaja poročilo Evropske agencije za okolje (EEA), ki so ga objavili v začetku meseca.
V EU je imela leta 2023 največ smrtnih primerov zaradi onesnaženosti zraka in največ izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev Italija. Sledita ji Poljska in Nemčija.
Najmanjši relativni vpliv onesnaženja zraka so zabeležili v severnih in severozahodnih državah Evrope, med njimi na Švedskem, Finskem, v Estoniji in na Norveškem. Islandija ni imela niti enega smrtnega primera, povezanega z dolgotrajno izpostavljenostjo drobnim delcem PM 2,5, še piše v poročilu EEA.
Agencija poudarja, da je onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za Evropejce.
Prezgodnja umrljivost zaradi drobnih delcev PM 2,5 se je v EU med letoma 2005 in 2023 zmanjšala za 57 odstotkov. Nevarne ravni onesnaženosti zraka so leta 2023 kljub temu povzročile kar 182.000 smrti in 1,9 milijona izgubljenih let življenja.
V vseh 40 analiziranih državah skupaj je onesnažen zrak leta 2023 povzročil 206.000 smrti in 2,16 milijona izgubljenih let življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.