V slovenski delegaciji je za besedo prosilo pet poslancev, prvi pa je nastopil poslanec LDS Roman Jakič. Jakič je povedal, da se je še sredi 90-ih članstvo v Evropski uniji zdelo zelo oddaljeno, opozoril pa je tudi, da bi nepravičen izid pogajanj močno razočaral slovenske državljane.
Miha Brejc (SDS) pa je kolegom iz starih in bodočih članic razložil, da se Slovenija še vedno nekoliko otepa s starimi vzorci mišljenja v političnem življenju in v medijih. "Sicer pa," pravi Brejc, "je pomembno predvsem to, da bo Slovenija v novi Evropi enakopravna v vseh pogledih."
Na govorniškem odru je nastopil tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je med drugim povedal, "da je vznemirjen in ponosen, ker lahko na tem mestu prvič govorim v materinem jeziku". Sledila pa sta mu še Jelko Kacin (LDS), ki je povedal, da "bo treba zdaj pomagati jugovzhodni Evropi, da bo čimprej v evropski družbi", in Lojze Peterle (NSi), ki je dejal, da "moramo vpogajanjih zmagati vsi, tudi kmetje". Med 250 poslanci iz držav kandidatk, jih bo spregovorilo 40, na vsako od 13-ih delegacij pa pride natanko 10 minut.
Glavna tema plenarnega zasedanja je širitev Unije
V okviru rednega mesečnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta so evropski poslanci in njihovi kolegi iz držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji - slednji se plenuma Evropskega parlamenta udeležujejo prvič - razpravljali o širitvi EU. Dopoldne so o temi razpravljali poslanci iz kandidatk sami, popoldne pa bodo prisluhnili še evropskim kolegom, ki bodo govorili o letošnjem drugem parlamentarnem poročilu o širitvi in ocenah napredka posameznih kandidatk. Slednjega naj bi Evropski parlament potrjeval v sredo.
Tokratno zasedanje Evropskega parlamenta je prvo, na katerem se je evropskim poslancem pridružilo še 214 poslancev iz 13 držav kandidatk za članstvo, tudi Slovenije. Tako kot evropski poslanci bodo imeli tudi poslanci iz kandidatk možnost razpravljati, in to v svojem maternem jeziku, medtem ko glasovalne pravice ne bodo imeli. V debati o širitvi bodo sodelovali tudi predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, danski premier Anders Fogh Rasmussen.
Poslanci iz kandidatk so v Strasbourg prispeli že včeraj, ko so se skladno s svojo politično pripadnostjo udeležili srečanj političnih skupin. Iz Slovenije se zasedanja udeležuje sedemčlanska poslanska delegacija. V njej so Roman Jakič, Jelko Kacin in Irma Pavlinič Krebs iz LDS, Janez Podobnik iz SLS, predsednik DZ Borut Pahor iz ZLSD, Miha Brejc iz SDS in Lojze Peterle iz NSi. Pahorja je sprejel tudi predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox.
Pahor se je že včeraj srečal s Coxom
Pahor je po včerajšnjem srečanju s Coxom poudaril, da "stvari v parlamentu" tečejo dobro, kar je nenazadnje potrdila tudi Evropska komisija v svojem zadnjem poročilu o napredku Slovenije pri vključevanju v EU. Je pa priznal, da bo potrebno pospešiti delo ustavne komisije pri t.i. evropskem členu, o katerem naj bi komisija po Pahorjevih besedah razpravljala že v prihodnjih dneh. Poleg tega pa bo državni zbor spremljal tudi vse procese, ki bodo marca prihodnje leto pripeljali do drugega glasovanja Evropskega parlamenta o širitvi, torej mesec dni pred predvidenim podpisom pristopne pogodbe v Atenah.
"Naloga parlamentarcev je, da ohranimo to dobro vzdušje in naklonjenost do Slovenije za tisto zadnje glasovanje, čeprav, kot sem danes razumel predsednika Coxa, glede tega ne bi smelo biti velikih problemov. Če bo namreč glasovanje o oceni napredka Slovenije v sredo uspešno, bo to že zgodovinski znak, da bo tudi glasovanje v marcu naklonjeno podpisu pristopne pogodbe v aprilu," je bil prepričan Pahor.
Za Slovenijo je ob tem, podobno kot tudi za ostale kandidatke, zanimivo tudi vprašanje, kdaj bodo pri delu Evropskega parlamenta začeli sodelovati slovenski poslanci. "O tem se bomo s predsednikom Coxom pogovarjali prihodnji teden," je napovedal Pahor. Kot drugo še odprto zadevo pa je izpostavil vprašanje, ali bo Slovenija v naslednjo medvladno konferenco - ta naj bi dorekla nadaljnjo institucionalno prenovo EU - "vstopila dovolj zgodaj, da bo soustvarjala institucionalne spremembe. Mislim, da je to edina prava pot in pri tem bomo vztrajali," je poudaril Pahor.
Kot dokaz, da je Slovenija v desetih letih samostojnosti res dosegla velik napredek, pa je Pahor navedel še dejstvo, da je ob svojem prvem obisku v Strasbourgu na Svetu Evrope leta 1992 s sogovorniki govoril angleško, medtem ko se je danes na srečanju poslanskih skupin v Evropskem parlamentu slišala slovenska beseda. "Zdi se mi, da to v domači javnosti ne bi smelo ostati neopaženo," je še dodal vidno zadovoljni Pahor.
Poročilo o napredku Slovenije je v splošnem ugodno
Predlog poročil o napredku kandidatk pri vključevanju v EU, o katerih se bodo evropski poslanci izrekli v sredo, je že v začetku meseca potrdil parlamentarni odbor za zunanje odnose. Poslanci so v poročilu za Slovenijo ob na splošno dobri oceni vlado v Ljubljani predvsem pozvali, naj nadaljuje s prizadevanji za pospešitev in čimprejšen zaključek denacionalizacije, hkrati pa tudi okrepi prizadevanja v boju proti korupciji, poneverbam in tihotapljenju drog ter pravosodno sodelovanje na področju kriminalnega in civilnega prava, kjer Slovenija v zadnjem letu ni zabeležila omembe vrednega napredka.