Slovenija je v preteklih letih veliko naredila na normativni ureditvi in harmonizaciji predpisov, bore malo pa pri implementaciji rešitev v prakso. To je tudi vzrok, da se indeks nacionalne konkurenčnosti Slovenije že dve leti znižuje, je ob predstavitvi ocene stanja na ministrstvu za gospodarstvo povedal minister Andrej Vizjak. Poudaril je, da se na številnih področjih gospodarskega ministrstva v preteklosti ni zgodilo nič. Ni bilo nobene demonopolizacije, prejšnja vlada je bila zelo zadržana do privatizacije, neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij, je naštel.
Velik političen vpliv na gospodarstvo
Prisotnost države v slovenskem gospodarstvu je zelo velika, s tem pa je močan tudi političen vpliv, je bil kritičen Vizjak. V preteklosti je bilo zaslediti močno povezanost politike z interesno močnimi skupinami na praktično vseh področjih, kar je predstavljalo "coklo razvoju tako gospodarstva kot tehnološke razvitosti". Po drugi strani pa je Vizjak ugotovil, da država v številnih podjetjih, katerih večinska lastnica je, nima tudi večine v nadzornem svetu in je s tem onemogočena pri odločanju.
Kot ključno nalogo gospodarskega ministrstva je Vizjak izpostavil popravo indeksa konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, skupaj z drugimi resorji pa bodo naredili tudi korake v smeri izboljšanja poslovnega okolja na številnih področjih. "Mislim, da imamo tu precej rezerv. V preteklosti je bilo veliko napisanega, a malo izvedenega v praksi," je dodal.
Kot primer področja, na katerem je zakonodaja dobra, stanje na trgu pa ne, je Vizjak izpostavil elektronske komunikacije. Dostop do teh storitev ni prepuščen večji konkurenci, je ocenil. Zavzel se je za to, da se alternativnim operaterjem omogoči dostop do infrastrukture, ki jo država ima. S tem bodo lahko ponudili konkurenco in vzpostavili boljše pogoje na trgu. Tudi razvoj širokopasovnih telekomunikacijskih omrežij je sicer na ravni potrjene strategije, a ni bilo nobenih uspešnih aktivnosti, da bi se na tem področju naredil korak naprej.
Težave, s katerimi se je soočil Vizjak
Prvi problem, s katerim se je soočil Vizjak ob nastopu mandata, je bil odškodninski zahtevek, ki ga je zoper državo vložila družba Western Wireless International oz. njena slovenska hčerinska družba Vega. Država si prizadeva rešiti spor po mirni poti, vendar pa ne na račun davkoplačevalcev, je poudaril. Vega naj bi po njegovih informacijah nameravala vložiti tožbo med sredino aprila in sredino maja.
Do težav v praksi prihaja tudi na področju spodbujanja neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij. Ob tem je Vizjak izpostavil državno pomoč Revozu v višini 10 milijard tolarjev, ki jo je odobrila prejšnja vlada. V letošnjem proračunu bi moralo biti v ta namen predvidenih približno tri milijarde tolarjev, a niso. Projekt je dober in koristen za Slovenijo, zato si bo ministrstvo za gospodarstvo ob pripravi rebalansa proračuna prizadevalo zagotoviti manjkajoča sredstva, je napovedal Vizjak.
Pri dodeljevanju državnih pomoči podjetjem, ki so se prijavljala na razpise za spodbujanje investicij, je sicer pogosto prihajalo do kršitev pogodbenih obveznosti. Podjetja denimo niso zaposlila toliko delavcev, kot so se obvezala s pogodbo, vendar pa se ni zgodilo nič.
