V gozdovih za 200.000 kubičnih metrov škode: 'Previdno pri delu v gozdu'

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja.

V jugovzhodnem delu države so medtem na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah.

Na nekaterih drugih območjih, kot so Postojna, Kočevje, Kras, pa večjih poškodb za zdaj niso zaznali. Ker pa so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, se lahko končna ocena na koncu še spremeni.

"Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej," izpostavljajo na ZGS.

Prav zaradi razpršenih poškodb ZGS v kratkem času ne more sam pregledati vsega območja, ki so ga zajeli močni vetrovi, in izdati odločbe lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek. Lastnike gozdov zato pozivajo, naj tudi oni pregledajo svoje gozdove.

S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo še pred izdajo odločbe, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, izpostavljajo na ZGS.

Ob tem je treba prednostno posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, saj so te privlačen material za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa teden do dva kasneje.

Ob tem pa na ZGS opozarjajo na varnost pri delu v gozdovih. Delo v poškodovanih gozdovih je namreč, kot poudarjajo, izjemno nevarno, saj podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse.

"Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," dodaja direktor ZGS Gregor Danev.

Prednostno naj sicer lastniki gozdov odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, še svetujejo, obiskovalcem gozdov pa, naj se izogibajo poškodovanim predelom, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko zaradi svoje teže in velike višine povzročijo težke poškodbe obiskovalcev.