Nočne dostave, zaprti delavci in 30 milijonov cigaret

Da se v približno 2500 kvadratnih metrov veliki hali skriva največja nezakonita proizvodnja cigaret v Sloveniji in da bi za povsem zastrtimi okni lahko bili delavci, ki naj ne bi smeli zapuščati objekta, ni posumil nihče.

"Groza, groza," so se na odkritje odzvali domačini. "To je velika sramota. Sramota je, da tako mučijo ljudi," je dejal eden od njih.

Delavcev naj bi bilo več deset, neuradno državljanov Paragvaja. Kriminalna združba naj bi jim odvzela potne liste in jim prepovedala gibanje na prostem. Delali in spali naj bi v hali, dnevne svetlobe pa naj ne bi videli že štiri tedne.

"Žalostno je, da so bili čisto zaprti, brez svetlobe in vsega. Da so tako dolgo zdržali. Če ne bi zdaj prišli gor, mislim, carina ali kdo je to, bi se to še naprej dogajalo," je povedala domačinka.

Delavce je po naključju odkrila Finančna uprava. Nedaleč od hale so namreč ustavili sumljiv tovornjak, na katerem naj bi prevažali ponarejene cigarete oziroma nezakonit tobak. Nenavadno veliko tovornega prometa so opazili tudi domačini.

"Čujte, čudno mi je bilo, da se je veliko tovornjakov peljalo noter v vas pa nazaj. Samo kam so šli, človek ne gre za njimi, pa ne vemo," je povedal eden. Drugi je dodal, da so tovornjake večinoma videvali zvečer.

Kriminalna združba je svoje početje očitno dobro skrivala. Nihče, niti zaposleni v sosednjih obratih, naj ne bi vedel, kaj se dogaja v hali. Sodeč po številu avtomobilov in koles, parkiranih v kompleksu, pa je bilo tam precej ljudi.

"Pa varnostniki hodijo, vse je pod kamerami. Čudno je, da nihče nič ni vedel," je dejal domačin.

Gre za kompleks nekdanje Nafte Lendava, v katerem so tudi državne blagovne rezerve. Hala, v kateri so proizvajali ponarejene cigarete, je po javno dostopnih podatkih v lasti podjetja iz Slovenske Bistrice. Na naše klice se v podjetju niso odzvali.

Policija je tuje delavce začasno namestila v azilne domove, del osumljencev pa naj bi že privedli pred preiskovalnega sodnika.

Preiskavo je prevzel Nacionalni preiskovalni urad, ki preiskuje tudi sum trgovine z ljudmi. Preiskovalci delo nadaljujejo na več lokacijah, za zdaj pa še ni znano, ali je primer del širše mednarodne kriminalne mreže.

Le nekaj dni pred odkritjem v Lendavi so podobno ilegalno tovarno cigaret razkrili tudi na Hrvaškem, v bližini Reke. Med petimi osumljenci so trije slovenski državljani.

V nekdanji restavraciji naj bi več mesecev proizvajali cigarete na strojih, vrednih približno milijon in pol evrov. Imeli naj bi tudi ločeno skladišče in organizirane prevoze delavcev, cigarete pa naj bi bile namenjene evropskemu črnemu trgu. Ali sta primera povezana, za zdaj ni potrjeno.

Pretresljivo odkritje v Lendavi je znova odprlo vprašanje, kdo v Sloveniji tuje delavce ščiti pred izkoriščanjem. Kot opozarjajo sogovorniki, ne gre za osamljen primer.

"Tako hudega in sistematičnega izkoriščanja še nisem videl," je odkritje v Lendavi opisal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Ob tem je spomnil na primer iz leta 2022, ko so v podjetju Marinblu v Kozini razkrili izkoriščanje delavcev iz Indije.

Tudi takrat so razmere zaznamovali izjemno dolgi delovniki, spanje na tleh skladišča in nadzor s kamerami. Delavci naj bi delali tudi po 40 ur brez prekinitve. Štiri leta po razkritju sta odgovorna dobila pogojni zaporni kazni, podjetje pa 10.000 evrov globe.

Da se primeri izkoriščanja vrstijo, opozarja tudi Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. "Praktično ne mine več teden, da ne bi v javnost prišel nov škandal izkoriščanja delavcev, predvsem tujih delavcev," je dejal.

Pred komaj petimi meseci so javnost pretresli tudi posnetki fizičnega nasilja nad tujimi delavci na kmetiji Bobnar.

Prav v času, ko se vrstijo razkritja izkoriščanja, sta v pripravi dva zakonska predloga, ki bi po opozorilih sogovornikov lahko položaj tujih delavcev še poslabšala.

"Se pravi, ne samo, da država nič ne dela, da bi se to ustavilo, ampak bo to v bistvu še pospeševala in takšnih primerov bomo imeli čedalje več z novimi zakoni," je opozoril Blažič.

Prvi predlog, novela zakona o tujcih, bi čakanje na združitev družine podaljšal z enega na tri leta, zahtevani osnovni dohodek pa zvišal s 507 na 913 evrov mesečno. Za tričlansko družino bi to lahko pomenilo več kot 2000 evrov mesečnega neto dohodka. Tujci bi morali sami plačati tudi 40 odstotkov stroškov tečajev slovenščine.

Drugi predlog, novela zakona o zaposlovanju tujcev, bi kadrovskim agencijam omogočil zaposlovanje širšega kroga tujih delavcev, ki bi jih nato posredovale drugim podjetjem. Hkrati bi moral tuji delavec, ki se v Sloveniji zaposli prvič, praviloma prvih šest mesecev ostati pri istem delodajalcu.

Lukić opozarja, da bi takšna ureditev lahko delavcem v primeru izkoriščanja še otežila odhod od delodajalca. "Zdaj si hipotetično predstavljajte, da je takšen državljan šest mesecev pri tem delodajalcu, ki je recimo bil zaprt v tem skladišču. Ne vem, kako si predstavljate, da mora potem nekako najti pot iz krempljev tega delodajalca," je dejal.

Za pojasnila o predlaganih zakonskih spremembah smo se obrnili tudi na pristojni ministrstvi, vendar odgovorov za zdaj še nismo prejeli.