V hribih bi več intime, 50-odstotni popust pa ni več vzdržen

Ena izmed takih prenovljenih koč je planinska koča na Uskovnici, ki je dostopna z bohinjske smeri ali s Pokljuke. Koča na Uskovnici je bila lani v celoti zgrajena na novo, med celovito prenovo pa so v prvem nadstropju oblikovali t. i. družinske sobe. Imajo zakonsko posteljo in običajno še pograd za otroke, pa tudi lastno kopalnico s prho, ki je na žetone, razen v primeru pomanjkanja vode.

"Trend se obrača stran od zgolj enonočnih prenočitev, zato gremo tudi mi v tej smeri. Radi bi vzpostavili tedenske ali 10-dnevne aranžmaje, da pride družina na dopust, saj je tam izredno dobra lega za izhodišče na eno- ali dvodnevne izlete," je za 24ur.com pojasnil predsednik Planinskega društva Srednja vas v Bohinju Jakob Zupanc, ki je na planinsko zvezo posredoval omenjeni predlog.

Na Kriški gori so se namreč v začetku februarja na medobčinskem odboru planinskih društev Gorenjske sestali gospodarji in predsedniki planinskih društev na tem območju: "Kar je zelo pozitivno, da se pogovarjamo, znamo sesti skupaj in potem morda iz tega tudi kaj nastane," pravi Zupanc. Tako so razpravljali o različnih aktualnih temah, med drugim tudi o finančni (ne)vzdržnosti prenovljenih namestitev.

Poleg že omenjene koče na Uskovnici ima Planinsko društvo Srednja Vas v lasti še kočo na Vojah, Vodnikov dom na Belem polju in planinsko kočo pod Bogatinom. V vseh kočah se lahko tudi prespi, imajo večinoma od 35 do 50 ležišč.

Omejene cene nočitve in treh izdelkov

V Sloveniji je 161 objektov, ki imajo status planinske koče, razdeljene pa so v tri kategorije. V prvi, kjer so visokogorske koče, jih je 31. 50 jih je v drugi kategoriji, kar pomeni, da so dostopne po cesti, razen v primeru snežnih razmer. Takih, ki so po cesti dostopne vse leto, pa je je v tretji kategoriji 80. 

Znotraj Planinske zveze Slovenije (PZS) obstaja dogovor, da so za planinske koče oblikovane priporočene najvišje cene: za nočitev in tri osnovne prehranske artikle: enolončnico, čaj in vodo. 

Zupanc pa je v pogovoru za našo spletno stran potrdil, da je na PZS poslal predlog, s katerim se bodo zavzeli za to, ta bi se tovrstne prenovljene družinske sobe, ki nudijo tudi precej več udobja, izvzele iz zdajšnjih kvot za članske popuste, ki jih lahko uveljavljajo imetniki veljavnih planinskih izkaznic: "Za tako sobo v koči druge kategorije dati 50-odstotni popust vsakomur, ki je član nekega domačega ali tujega planinskega društva, je kar malo absurd."

Pojasnjuje namreč, da jih je povsem prenovljena koča stala 1,2 milijona evrov. "Na pristojnem ministrstvu smo sicer uspeli dobiti 300.000 evrov, preostanek pa smo morali dodati sami in vzeti posojila. Ta denar je treba zdaj zaslužiti," pojasnjuje. 

Primerjava cen

V kočah prve kategorije je za sobe z manj ležišči zdaj v veljavi 30-odstotni članski popust, za skupna ležišča pa 50-odstotni. V kočah druge kategorije pa so vsem članom vse sobe na voljo po polovični ceni. "Višina članskega popusta je točno določena in je obvezna. V cene ni vključena uporaba posteljnine. Pozimi se lahko obračuna dodatek za ogrevanje do največ 2,50 evra na nočitev. V kočah tretje kategorije so cene prenočevanj oblikovane samostojno. Obvezno pa je upoštevanje 50-odstotnega članskega popusta," je navedeno na spletni strani PZS-ja.

V koči druge kategorije je tako priporočena najvišja cena prenočevanja za sobo, v kateri je tri do šest ležišč, s strani planinske zveze postavljena na 22 evrov na osebo. Ob uveljavitvi obveznega 50-odstotnega članskega popusta pa torej vsak gost odšteje le 11 evrov na osebo, kar pomeni, da lahko oskrbniki triposteljno sobo oddajo za največ 33 evrov, štiriposteljno pa za 44 evrov na noč.

Na Uskovnici imajo v prenovljenih  družinskih sobah z lastno kopalnico različne kombinacije ležišč: zakonske postelje in dodatna ležišča oziroma pograde, posteljnina pa ni le tista za enkratno uporabo, pravi Zupanc. V visoki sezoni triposteljna soba stane 93 evrov, štiriposteljna pa 125 evrov. 

Ob tem sogovornik poudarja, da bi tudi ob sprejetju njihovega predloga o izvzetju družinskih sob za polovico koče kljub prenovi 50-odstotni popust ostal še naprej. Zgoraj v mansardi so namreč ohranili tradicionalna skupna ležišča, pa tudi triposteljno sobo s skupno kopalnico, zato bodo imeli vsi obiskovalci še naprej možnost izbire in se bodo lahko odločali med cenejšo ali dražjo različico namestitve. 

Cena za člane PZS in drugih organizacij mednarodnega združenja tako tam ostaja 11 evrov na osebo.

"Pri družinskih sobah nismo mi edini, mislim, da smo v Sloveniji že vsaj trije, ki se borimo v tej smeri. Eni bi šli s časom naprej, drugi ne bi spreminjali nič. Jaz pa pravim, da imamo za to muzeje," nam sogovornik, ki je v sredo opoldne omenjen predlog poslal na PZS, pripoveduje o dveh strujah v miselnosti.

Določeni popusti bodo najbrž ostali

"Trenutno veljajo priporočene najvišje cene in obvezen popust za člane planinske zveze. Pravkar pa je prišla pobuda, da bi bile nekatere sobe iz tega izključene. Predlog je sicer še nedodelan, treba ga je na komisiji obravnavati, se pogovoriti in potem na višji inštanci zaključiti, ali in kako iti v to smer," je za 24ur.com potrdil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Kot pravi, predloga o izločitvi določenih sob iz priporočil o cenah konkretno še ne more komentirati, saj ga še niso preučili: "Iz popusta verjetno ne bodo izločene, verjetno bo šlo bolj za to, kako se bo dala prirediti višina popusta," razmišlja glede končne rešitve pri določenih sobah.

"Zaradi podražitev v oskrbni verigi se je že lani cena nočitve povišala za približno 15 odstotkov, na skupnih ležiščih pa je ostala več ali manj na isti ravni, da bi ta ostala še naprej dostopna. Najvišjo ceno priporočamo pri enolončnici z mesom, čaju in vodi v plastenki. V teh primerih torej nekako sugeriramo društvom, kakšna naj bi bila cena, za vse ostalo pa je prosto na društvu oziroma najemniku, kakšno določi," oriše.

V visokogorju bodo skupna ležišča ostala tudi po prenovi

Planinska zveza sicer ni neposredno vpletena v delovanje koč. Lastniki večine planinskih koč so planinska društva, posamezne pa so v lasti zasebnikov, občin ali ministrstva za obrambo. S približno polovico vseh koč upravljajo društva sama, slaba polovica pa jih je v najemu: "Še vedno društvo skrbi za kočo, investicije in obnove, medtem ko je obratovanje koče prepuščeno najemniku."

Prašnikar izpostavlja, da so hvaležni ministrstvu za gospodarstvo, kjer je bil pred dvema letoma objavljen razpis za energetsko in okoljsko sanacijo planinskih koč v skupni vrednosti petih milijonov evrov, v okviru katerega so na takšen ali drugačen način obnovili približno 25 koč.

"Je pa dejstvo, da so se zaradi nekaterih koč, ki so bile vključene v določene večje prenove, društva precej zakreditirala. In dejstvo je, da je treba ta denar v določenem času banki vrniti," je jasno tudi njemu.

Tudi on pravi, da so šli v določenih kočah med prenovo bolj v smer individualnih sob, ne toliko v skupna ležišča, kar je tudi trend: "Vse več ljudi si želi imeti bolj intimen prostor za spanje bodisi individualno bodisi družinsko. In to bo zagotovo trend tudi naprej, pri nadaljnjih prenovah," napoveduje Prašnikar. Ob tem pa poudarja, da govori o sredogorju: "V visokogorju bodo še vedno skupna ležišča, ker prostorsko preprosto morajo biti. Obisk visokogorja je nekoliko drugačen kot pa obisk ostalih, po cesti dostopnih koč."

Kljub številnim prenovam pa je marsikatera koča še vedno dotrajana ali v slabšem stanju. "Kot zveza si bomo še naprej prizadevali in apeliramo na državo, da pomaga predvsem pri okoljskih investicijah, saj je to v korist celotni družbi, da so okoljski vplivi koč na okolje čim manjši. Planinske koče so pomembne, ker v prvi vrsti nudijo zavetišče v primeru slabšega vremena, hkrati pa planinsko-turistična infrastruktura omogoča doživetje gora in širše gorski turizem," zaključuje Prašnikar.

Zatočišče, služba, trg 

"Pred denimo 50, 60 leti so ljudje prišli z vlakom ali avtobusom do Bohinjske Bistrice. Nato so potrebovali en dan, da so počasi prišli do Uskovnice, tam so prespali in šli naslednji dan naprej. Do Vodnika, Planike, Kredarice ali celo vrha Triglava, in ta pohod je trajal dva do tri dni. Danes pa bi radi vse obredli v enem dnevu, ni več tega razumevanja narave. Človek se mora sprostiti, ko pride v hribe in za to si mora vzeti tudi čas," je prepričan Zupanc, ko se ozre v preteklost.

"Naši predniki so začeli planinske koče ustanavljati, da so nudile zatočišče pohodnikom in planincem, da so lahko nudile zaposlitev lokalnemu prebivalstvu na položajih oskrbnikov in kuharic, v tistih časih pa tudi nosačev, ki so v visokogorske koče sami nosili zaloge, dokler te poti še niso bile dovolj urejene za konje. Pa tudi zato, da se je lahko prodala lokalno pridelana hrana," pravi.

In k temu vse bolj stremijo tudi zdaj. "V štirih mesecih lanske poletne sezone smo na Uskovnici več kot 600 litrov mleka odkupili samo za izdelavo kislega mleka. 1350 litrov lokalno pridelanega ekološkega mleka smo uporabili za izdelavo drugih mlečnih izdelkov, da ne govorim o predpakiranih živilih, denimo sirih. To je vse lokalno pridelano in ljudje to iščejo, tako tuji kot domači gostje, cena jih niti ne zanima toliko, le da je izdelek res iz tistega kraja," še pove Zupanc.